Športne vizije 2

Danes se začenja že 19. sezona v 1. slovenski nogometni ligi. Uradno ime tekmovanja je letos Prva Liga. Ime generalnega sponzorja, ki je še lani krasilo logotip letos manjka,  saj si elitno nogometno tekmovanje v Sloveniji ni bilo sposobno poiskati sponzorja. Na tiskovni konferenci združenja prvoligašev Slovenije so opravičilo iskali v gospodarski krizi in se tolažili, da se s težavami te vrste borijo tudi nekatere druge nogometne lige po Evropi.

Vse bolj se mi zdi, da je gospodarska kriza dobrodošel izgovor marsikomu, ki svojemu delu v športu pač ni dorasel. Slovenska nogometna liga sponzorja v tem trenutku niti ne zasluži. Pa ne zaradi nogometa, ki je in bo ostal šport z največjim potencialom, ampak predvsem zaradi ljudi, ki so v preteklosti bili in so še vedno odgovorni za razvoj slovenske nogometne lige. Morda so celo dobro opravili tehnični del nalog, a vse premalo se je razmišljalo o marketinškem pogledu na nogomet. Nogomet je namreč predvsem produkt, ki ga je treba znati prodajati. Sponzorjem, medijem, gledalcem in še komu…

Prva slovenska nogometna liga je eden redkih športnih produktov, ki je v zadnjem desetletju nazadoval.  Kaj manjka slovenskemu nogometu, da bi ga prepoznavali kot šport št. 1? Na okrogli mizi, kot jo je pred nekaj meseci organiziral Sportforum so se znana imena, ki na tak ali drugačen način sodelujejo v slovenskem nogometu spraševala, kdo je kriv in kaj storiti. Nekaj misli si lahko ogledate tukaj in tukaj.

Torej obstaja zavedanje, ampak ali obstaja tudi odločenost narediti spremembe? Dvomim. Dokler bodo odgovornost nosili eni in isti ljudje, ki tega niso znali narediti v preteklosti sprememb ne bo, vsaj ne dovolj velikih, ki jih PrvaLiga nujno potrebuje. Ko je pred dobrim letom dni, zaradi nasprotovanja dveh največjih klubov v Sloveniji (Maribora in Olimpije) propadel predlog, da bi vodenje lige prevzelo posebno marketinško usmerjeno podjetje, ki bi bilo v lasti klubov je slovenski klubski nogomet še enkrat več izbral ustaljeno pot, ki ne vodi nikamor.

Prav nogometni klubi so tisti, ki jih v zadnjem času največkrat ujamemo pri “tarnanju” kako sponzorji odhajajo, kako mediji nimajo posluha in nič ne plačujejo za medijske pravice, država nima posluha,… Kriviti medije, da s svojimi vložki ne podpirajo nogometa in se zanašati, da bo z boljšo infrastrukturo vse bolje je utopija. Celje ima že kar nekaj let stadion in navdez športno zdrav klub. A, ker niso naredili osnovne naloge, umestiti svoj klub v lokalno okolje, je njihova prihodnost vprašljiva.

V povprečju se je na tekmi 1. slovenske nogometne lige v lanski sezoni 2008/09 zbralo 1200 gledalcev. Zaskrbljujoč podatek, a če odštejemo še Maribor pridemo do sramotnih 920 gledalcev na tekmo. Kaj delajo odgovorni v klubih kot so Koper, Domžale, Gorica. Tradicionalne nogometne sredine, ki se lahko pohvalijo tudi s športnimi uspehi, so a dnu priljubljenosti. Koper je v preteklem letu dosegel neslavni rekord, v povprečju si je njihove tekme ogledalo 311 gledalcev. Je imidž nogometa res na tako nizkem nivoju?

Iskanje krivcev in razlogov za stanje v slovenski nogometni ligi bi morali iskati klubi predvsem pri sebi. Vsak zase in vseeno vsi skupaj bodo morali najti novo pot, ki jih bo približala avstrijskemu modelu, ki ga največkrat slišimo med željami za prihodnost slovenske nogometne lige.

Odraz trenutnega stanja in vrednotenje produkta nogometna PrvaLiga je lepo videno tudi na spletni strani Prvaliga.si.  Spletno mesto združenja nogometnih prvoligašev, ki bi moralo biti eno najbolj priljubljenih športnih spletnih mest v Sloveniji, je prava sramota. Oblikovno, vsebinsko, tehnično, marketinško, informativno… v vseh pogledih si zasluži negativno oceno. Res je, da obljubljajo spremembe, a nekaj ur pred pričetkom letošnjega prvenstva je podoba prve strani takšna kot na sliki spodaj.
Dokaz, da se v Sloveniji lahko trži tudi nogomet je Nogometna zveza Slovenije. Spletno mesto NZS.si je popolno nasprotje in v primerjavi s Prvoligo pravi balzam za oči.

Rdeči in rumeni karton skupaj – točno to si zaslužijo odgovorni za to spletno mesto.