Športne vizije 2

Odločitev o gostitelju svetovnega prvenstva v nogometu se ne sprejema vsak dan. Če se v enem dnevu odloči o dveh prvenstvih (2018 in 2022) je to še toliko pomembnejši dan. Ne le za nogomet oz. šport v celoti, odločitev o organizatorju prvenstva ima gospodarske, politične in družbene posledice.

V preteklih tednih in mesecih se je na veliko šušljalo o podkupovanjih in drugih nečednostih odločujočih posameznikov pri FIFI.  Le najbolj naivni lahko verjamejo, da je ena čistka odnesla vse “črne ovce”. Celotna organizacija vse prevečkrat deluje zelo sumljivo. Prevelika moč in vpliv je pač lahko nevarna. In FIFA s predsednikom na čelu prav rada igra “big-playerja”, naj si gre za nogomet, komunikacijo s sponzorji ali vladami tega sveta. FIFA  je znana po tem, da organizatorjem postavi svoje pogoje glede plačevanje oz.bolje neplačevanja davkov v državi gostiteljici. Prav ta FIFA seveda vrača denar skozi druge kanale in si tako kupuje družbeno priznanje in moč. Ne bi mogel trditi, da je odločitev olimpijskega komiteja, ki organizacijo podeljuje na podlagi večjega števila glasovalcev bolj poštena in pregledana. Pa vseeno, vsega 22 članov IO FIFE (dva so dobili pri prejemanju podkupnine in jih izločili) bo čez nekaj ur odločilo, kdo bo tisti srečnež, ki bo lahko organiziral največji športno-družbeni dogodek, ki smo mu priča vsake 4 leta. Zmagovalec je tisti za katerega se odloči večina glasujočih, v posameznem krogu glasovanja pa izpada po kandidat z najmanj prejetimi glasovi.

Torej kako bo odločilo 22 predstavnikov IO in po možnosti še sam predsednik? Sistem rotacije organizacije prvenstva, ki ga je vpeljal Sepp Blatter vsaj nekoliko spreminja pravila. Leta 2018 je po dogovoru na vrsti Evropa, leta 2022 Azija,  Avstralija ali ZDA.

Kakšno vlogo imajo končne javne predstavitve pri izbiri organizatorja? Po moje prav velike ne, kljub temu sem z zanimanjem pogledal večino predstavitev .

Organizator svetovnega prvenstva 2018 bo ?

Leta 2018 bo spet na vrsti Evropa. Po zelo uspešnem prvenstvu v Nemčiji leta 2006, je konkurenca tudi za tokratno priložnost močna.  Zame prvi favorit ostaja Anglija. Mnogi vlogo to vlogo pripisujejo Rusiji, saj vzhod Evrope še ni gostil prvenstva.  Ostali dve kandidaturi “Belgija in Nizozemska” ter Španija in Portugalska”  sta sicer všečni, a najbrž malo verjetni ob tako velikih protikandidatih.

V prid Angliji govori veliko dejstev. Pravzaprav imajo vse. Tudi njihova predstavitev, podpora celotne politične elite in javnosti daje upanje v njihov uspeh.

Glavni nasprotnik Rusija stavi na taktiko neodkritih zakladov, ki jih skriva vzhod.  V predstavitvi niso pozabili izpostaviti, da je zahodna Evropa gostila prvenstvo 10 krat, vzhod (med katerega so po uporabljenem zemljevidu šteli tudi Slovenijo) pa še nikoli. Ne vem, če je primerno govoriti o glasovanju, kot o načinu podiranju zadnjih zidov v Evropi. Številčna delegacija, ki se je zvrstila na odru daje vtis izjemno mogočne države, ki bi bila sposobna organizacije prvenstva.  Ker se prava igra odvija za kulisami, me res zanima kaj je tam počela Rusija.  Prepričan sem, da znajo igrati tudi tako igro. Seppu Blatterju so se ob predstavitvi Romana Abramoviča sumljivo svetile oči. Rusija je na nek način zelo podobna FIFI. Na zunaj prestižna in demokratična, znotraj vse drugo.

Moj izbor: Za Anglijo.

Organizator svetovnega prvenstva 2022 bo?

Do leta 2022 je še dolga doba. Skoraj predloga za odločanje že danes. Prvenstvo bi naj po rotacijskem načelu pripadlo Aziji oz. Oceaniji , da pa bi bil izbor bolj zanimiv so dodali še ZDA.

Na stavnicah so favoriti ZDA, čeprav mene ne prepričajo povsem. Protikandidata, ki še imata možnosti sta Katar in Avstralija. Nihče med njimi in v regiji prvenstva še ni gostil in to je tudi njihova največja prednost. Osebno mi je najbolj simpatična kandidatura Avstralije, ampak dežela tam spodaj je daleč vstran, v povsem drugi časovni coni, nogomet ni najbolj priljubljen šport, daleč od navijačev. Vse polno vprašajev. Katar obljublja skoraj neverjetne stadione, očitno razpolaga z izjemnimi finančnimi sredstvi in obljublja svetlo prihodnost celotnega bližnjega vzhoda.

Oba kandidata daljnega vzhoda, Japonska in Južna Koreja najbrž nimata nikakršnih možnosti.  Oba sta v skupni organizaciji “pred kratkim” že gostila prvenstvo. Nobena med njimi ni nogometna velesila, res pa sta del velikega azijskega nogometnega trga.

Vse predstavitve za leto 2022, so bolj kot  “evropske” izpostavljale finančne iztržke, ki bi jih prineslo prvenstvo FIFI. Katar poudarja odlične povezave z Evropo in polovico drugega sveta. Poleg tega še posebej tudi časovne cone, ki bi omogočale maksimalno gledanost in posledično višje zneske TV pravic.

Podoben argument o izjemni priložnosti za rekordna prihodke so izpostavili tudi v primeru kandidature ZDA. Rekordno veliko gledalcev, rekordne vsote za TV pravice na ameriškem trgu, rekordne vsote sponzorjev, ki so povečini “ameriške” multinacionalke itd. Dragi Američani morda le pozabljajo, da nogomet ni odvisen le od njih, čeprav verjamem, da bi FIFA rade volje vzela še njihov večji delež.

Čeprav osebno mislim, da kandidatura Japonske nima možnosti, je zanimiv način s katerim so se predstavili oz. na katerega so stavili. Nova tehnologija in digitalizacija prvenstva, ki bi le tega prenesla v vse države tega sveta.  Njihov načrt gostovanja prvenstva v 208 državah po svetu skozi 3-D live projekcije na stadionih je revolucionarna. Zagotovo preveč za nogometni svet, ki ni znan po tem, da temelji na novostih. Pa vseeno, med vrsticami šefa Sony-ja smo razbrali ne nepomemben podatek. Nova tehnologija lahko prinaša popolnoma nove vire zaslužka in pravice, ki jih lahko trži FIFA. In spet smo pri denarju…

Moj izbor: Jaz bi podelil Avstraliji.

Težja odločitev kot pri evropskih kandidatih. Noben ne prepriča povsem.  ZDA so prvenstvo že imele morda je prehitro za ponovitev. Katar? Z zanimanjem bi spremljal kako bi se tega lotili oni, ampak preveč bi dišalo po denarju.

Twitter, zelo počasi pa vendarle, odkrivajo tudi slovenski športniki. Pred časom se se v zapisu Lance Armstrong  na twitterju spraševal kdaj bodo temu zgledu  sledili tudi slovenski športniki.  Nekaj se vendarle premika. Od začetka letošnjega poletja je reden uporabnik Twitterja tudi Boštjan Nachbar, spremljate ga lahko na @BokiNachbar. Boštjanove objave so zanimive, žal, vendar razumljivo, je prenehal twitati le med Evropskim prvenstvom v košarki.  Njegovim objavam sledi že več kot 1000 uporabnikov twitterja, prav te dni nagovarja svoje bralce naj mu pomagajo do številke 2000. Če želite iz prve roke zvedeti kako se Boštjan počuti v novem klubu Efes Pilsen, enostavno začnite slediti njegovim objavam.  Zanimivo je, da so njegove objave večinoma dvojezične, v slovenščini in angleščini. Vse to spraviti med 140 znakov je že prava umetnost.  Boki obvlada. Še več in bolj obširno o Boštjanu Nachbarju  se najde na njegovem spletnem mestu bokinachbar.com. Tovrstno komuniciranje ima zagotovo pozitivne učinke pri navijačih, medijih in nenazadnje potencialnih sponzorjih. Hkrati pa Boštjan Nachbar gradi svojo blagovno znamko, ki jo lahko s pridom izkoristi pri delu z mladimi. Boki Kamp v Kopru je postal že poletna tradicija.

Najbrž ni presenečenje, da je reden uporabnik twitterja tudi Jani Brajkovič. Kaj drugega od prijatelja in ekipnega sotekmovalca Lanca Armstronga  tudi ne bi pričakovali. Tudi sicer je med uporabniki twitterja veliko kolesarjev, skoraj lahko rečem, da je zelo “kolesarsko” orodje komuniciranja. Tudi Jani si za svojo uporabo twitterja zasluži pohvale.

Nekaj slovenskih športnikov na twitteru:

@BokiNachbar – Boštjan Nachbar

@janibrajkovic – Jani Brajkovič

@markobaloh – Marko Baloh

@sashavujacic – Saša Vujačič

@gregagazvoda – Gregor Gazvoda

…..

Ta seznam je bil narejen pred kakim mesecem in spravljen skupaj zelo na hitro. Zagotovo sem koga izpustil, zato bom vesel komentarjev in dodatnih imen. Pred zimsko sezono, ki bo hkrati olimpijska, bi bilo zanimivo spremljati koga iz smučarskega tabora. Upam, da nam prvi sneg prinese koga izmed njih tudi na Twitter. Glede na to, da se kar nekaj slovenskih športnikov odloča za “samostojne” športne poti, ki zahtevajo tudi lastne sponzorske vložke, bi pričakoval večjo željo po novih načinih komunikacije in promocije. Delček k temu bi lahko prispeval tudi Twitter.

Če je v Sloveniji twitter še v povojih, pa se letos začenja “druga sezona” twittanja v ZDA. Da pa zabava ne bo tako brezskrbna so poskrbeli šefi raznih profesionalnih športnih organizacij (NBA, NFL..), ki v teh dneh sprejemajo pravila, ki bodo twittanje športnikov omejila. Očitno je, da nov direkten  informacijski kanal ni po godu lastnikom moštev in vsem tistim, ki tako ali drugače plačujejo športnike.  Zagotovo bomo v naslednjih mesecih priča zanimivemu dogajanju na tem področju.

Medtem, ko je twitter zadnje dni največkrat omenjen v povezavi z razmerami v Iranu, je v tem trenutku glavna oziroma največkrat omenjena novica športna. Španija je največkrat uporabljena beseda zadnjih urah. Presenečenje, začudenje, navdušenje,… nad zmago reprezentance ZDA, proti 35 tekem zapored neporaženi Španiji  v polfinalu pokala konfederacij. Prav zanimivo je brati navdušene Američane, ki si hočejo razložiti ta poseben dogodek …
Vsako minuto skoraj 60 novih sporočil, temu res ni mogoče slediti. Najbrž bo naslednji športni dogodek, ki bo zelo močno prisoten na twitterju jutrišnji draft v ligi NBA. Napoveduje se zelo zanimivo twitanje. Tovrstno komuniciranje ob posebnih (športnih) dogodkih postaja vse bolj zanimivo in množično. Nekatere športne organizacije in športniki ga uporabljajo načrtno v želji izgraditi dobro komunikacijo z javnostjo. Seveda zaenkrat predvsem v ZDA.

Ameriška študentska košarka je najbrž najbolj zanimiv študentski šport, ki ga spremljamo tudi v Evropi. Čeprav popularnost NCAA košarke ne bo nikoli dosegla lige NBA pa je dogajanje v marcu le nekaj posebnega. Še posebej v ZDA za nekaj tednov v marcu zasenči tudi ligo NBA. In Američani ne bi bili američani, če ne bi izbrali tudi primernega imena za to dogajanje – March Madness. Letošnja sezona se je končala. Nekaj napetih tekem, veliko zgodb o uspehu, veliko novih zvezd, ki bodo v prihodnje kraljevale v ligi NBA in tudi kakšno razočaranje…. Prav v zgodbah o uspehu oziroma rojevanju bodočih zvezd je čar študenstske košarke. Za marsikaterega bruca oziroma freshmana je že prvo leto tudi zadnje. Liga NBA je le preveč privlačna in lačna novih zvezd. Tudi hitro menjavanje generacij je del čara te študentske košarke. Prvaki prejšnjega leta lahko z nekaj odhodi med profesionalce hitro padejo v povprečje.

Študentska NCAA košarka ohranja svojo zanimivost tudii zato, ker medijske hiše s pomočjo sodobne tehnologije omogočajo brezplačne oglede tekem preko interneta.

Študentska košarka je sedaj prepustila pozornost profesionalni ligi. Že čez nekaj mesecev se bodo američani spomnili svojih največjih mladih zvezd ob naboru lige NBA. Za nekatere se bodo študentska leta hitro zaključila saj jih bo premamil denar in želja po dokazovanju med res najboljšimi na svetu. A študenstska košarkarska liga se bo vrtela naprej in najpozneje marca naslednje leto spet zasenčila ligo NBA.

Še za športno statistiko. Prvak lige NCAA za leto 2007/08 je postala ekipa Kansasa. V zadnjih trenutkih tekme se je z trojko iz obupa vrnila in izsilila podaljšek. Šokirani igralci Memphisa, ki so nekaj minut pred koncem imeli že 9 točk prednosti so le še opazovali nasprotnika v podaljšku. Tretjič v zgodovini univerze je Kansas dvignil pokal zmagovalca…. Razočaranje Memphisa je bilo toliko večje, ker so ravno oni v tej sezoni postavili absolutni rekord vseh časov kar se zmag v eni sezoni tiče, 38 zmag in le 1 poraz do finala. A to ni pomagalo, v odločilni tekmi jim je zmanjkala ena poteza, en koš …, In tardicija ostaja. Ekipi, ki je v eni sezoni dosegla rekordno število zmag (37 ali več..) še nikoli v isti sezoni ni uspelo osvojiti prvenstva. Padli so na zadnjem najpomembnejšem izpitu… Na srečo je vse skupaj le šport in brez poražencev ne bi bilo niti zmagovalcev.