Športne vizije 2

Slovenska hokejska reprezentanca se te dni bori za ponoven preboj v elito svetovnega hokeja.  Svetovno prvenstvo divizije 1, ki poteka v Ljubljani ni upravičilo vseh pričakovanj. Če rezultati še “štimajo” pa je veliko razočaranje obisk gledalcev  in predvsem vzdušje na tribunah in v mestu.  Je svetovno prvenstvo 1 divizije res tako nezanimivo in ali smo se Slovenci že tako navadili nastopov med elito, da nam je tovrstno merjenje moči z nekoliko manj atraktivnimi reprezentancami res odveč?  Svetovno hokejsko prvenstvo v Ljubljani bi naj bil eden od domačih športnih vrhuncev v tem za Slovence športnem letu 2010. Pa očitno ni tako. Napol prazne tribune in skoraj nikakršna promocija prvenstva ne kažejo na velik športni dogodek, ki ga gosti Ljubljana. Svetovna prvenstva na domačem ledu, pa čeprav ne v elitnem razredu so bila za slovenski hokej tretji, morda najpomembnejši vrhunec pri promociji hokeja. Poleg reprezentance imamo le še Olimpijo in Jesenice, ki pa zelo neprepričljivo krmarita v vse bolj zahtevnem tržnem okolju.

Ker je Ljubljana in Slovenija v preteklih 17 letih že nekajkrat gostila podobna prvenstva skupine C in B so bila pričakovanja tudi letos večja. Razprodane tribune ob slovenskih nastopih so bile praksa, ki pa se je letos “nepričakovano” podrla.

So krivi bolj zahtevni navijači, preveč športnih vrhuncev, nezanimivi tekmeci, slabše klubsko hokejsko leto ali kaj drugega. Morda so krivi tisti, ki so precenili povpraševanje in postavili previsoko ceno vstopnic. 15 in 18 EUR za tekmo z navidez nedoraslo Južno Korejo??  Glede na izjavo legende slovenskega hokeja Ernesta Aljančiča, ki je za hokej sicer naredil veliko dobrega, da je “izkupiček že pred prvenstvom boljši kot kadarkoli“, mislim, da je bila dokaj visoka cena vstopnice premišljeno dejanje. Maksimalen finančni izplen, tudi za ceno nekaj tisoč neprodanih vstopnic. Morda pa je šlo le za napačno ocenjevanje povpraševanja. Ne razumem zakaj se cena vstopnice ne more prilagoditi nasprotniku. Kot kaže bo dvorana Tivoli razprodana le na zadnji, odločilni tekmi z Madžari. Močno upam, da bodo Slovenci športno uspešni in tako na nek način rešili prvenstvo. Če temu ne bo tako se bo najbrž marsikdo vprašal kaj je šlo narobe, da na tribunah ni bilo tistega značilnega slovenskega navdušenja.

Iz napak se da naučiti največ. Zagotovo imajo organizatorji hokejskega prvenstva v Ljubljani kar nekaj iztočnic za premislek. Hokej nima lahke naloge, če se hoče vriniti med elitne slovenske ekipne športe. Tudi marketinški del bo moral v bodoče zavihati rokave.

Še zanimivost o spletni promociji prvenstva. Na facebook-u je stran posvečena prvenstvu v hokeju zbrala borih 900 oboževalcev. Sicer pa si kaj več niti ne zasluži. Čeprav je fb stran posvečena prav prvenstvu in je povezava dostopna tudi z uradnega spletnega mesta prvenstva, le ta ne premore niti enega uradnega sporočila v času tega prvenstva. Žalostno in graje vredno za administratorje in hokejsko zvezo oziroma njen PR-ovski del!

Slovenska nogometna reprezentanca je prvič, odkar igra v Mariboru, nastopila pred “le” napol polnem (morda bi moral biti pesimist in uporabiti izraz napol praznem) stadionu. Ko smo se že navadili, da so vstopnice za reprezentančni nastop nekaj “neprecenljivega” je realnost očitno nekaj drugega. Skoraj sem dobil občutek, da se vračamo v čase, ko je reprezentanca gostovala v Celju…  No, Maribor je še vedno nogometno mesto in reprezentančne tekme v mestu ob  Dravi zagotovo še nekaj časa niso ogrožene.

Pri NZS so naredili napako in svoj produkt enostavno precenili, ali pa precenili povpraševanje. NZS in sponzorji so zamudili priložnost, da bi s kakim bolj kreativnim pristopom novačenja navijačev spet naredili tisto znano “mariborsko” vzdušje. In le tako zleze navijaču pod kožo in v tistih pred malimi zasloni vzbudi željo po obisku tekme v živo.  Ker se je vedelo, da je mnogo rednih navijačev na “dopustu” in tekmec ravno prav “neatraktiven”, da ni težko izpustiti tekme, bi bilo potrebno uporabiti kaj več kot običajno oglaševanje in običajne(celo višje) cene vstopnic.  Morda je taka tekma idealna priložnost, da skupaj s sponzorji privabiš na stadion nove obiskovalce. Tudi, če jim “sponzorsko” podariš vstopnico je velika verjetnost, da se bo kdo izmed njih vrnil. NZS bi lahko tudi starim zvestim navijačem vrnila z gesto posebej znižanih cen, še bolje pa z kako dodano vrednostjo za njihovo udeležbo. Morda bi neprodane vstopnice izkoristila in jih razdelila med NZS-jeve Facebook oboževalce (780)… Možnosti je neomejeno, le širše od enostavne prodaje je potrebno gledati.  Prava navijaška, oz. športna kultura se pokaže ravno na takih neatraktivnih tekmah. Napolniti stadion proti Angliji ni nič posebnega, storiti to proti tekmecu kot je San Marino je nekaj povsem drugega. Če kulture še ni, jo je nekje potrebno začeti graditi…

Cena vstopnice za ogled tekme s San Marinom je bila enotna 17 EUR za odrasle in 9 EUR za mlajše od 14. let. V nasprotju s prejšnjo tekmo proti Češki je bila tokrat le ena enotna cena za cel stadion (ne velja za organizirane navijaške skupine, ki imajo rezervirano nižjo ceno) Kakšna je bila ideja v ozadju enotne cene v prosti prodaji? Očitno bo tako tudi ostalo, saj je cenik tekme s Poljsko že znan. Je bilo teh 17 EUR res preveč za povprečnega nogometnega navdušenca? Je sploh nakup vstopnic za tovrstno športno prireditev cenovno elastičen? Zagotovo je strošek, ki ga je navijač pripravljen odšteti za ogled tekme odvisen od mnogih dejavnikov, preko katerih posameznik ocenjuje vrednost nakupa. 17 EUR je lahko veliko ali pa malo.

Okoliščine, ki so poleg cene vstopnic tokrat vplivale na zanimanje za ogled tekme:

• Začetek avgusta je čas za dopuste;
• Maribor je v zadnjih 2 tednih videl kar že nekaj “velikih” tekem;
• Zelo slab in neatraktiven nasprotnik, proti kateremu se ni pričakovalo nič drugega kot gladka zmaga;
• Slabi rezultati v preteklem ciklusu tekem, si so reprezentanco oddaljili od realnih možnosti za SP; (rezultatska občutljivost je za slovenski šport še posebej značilna)

Za primerja še nekaj besed o prej omenjeni tekmi iz konca marca proti Češki…  Takrat je NZS vstopnice razprodala v enem dnevu, po ceni 15€ in 20€, oziroma polovico tega zneska (7,5€) za mlajše od 14 let. To je bil povsem drugačen čas (nogometna evforija), ko je Slovenija lahko povsem realno upala, da bo prevzela prvo mesto na lestvici in proti nasprotniku, ki ga v preteklosti krojil vrh evropskega nogometa. Mnoge prave nogometne navijače je takratna izključno “spletna” prodaja tako presenetila, da so ostali brez želenega koščka papirja. Tistim, ki so se znašli in hitro naredili nekaj klikov pa omogočila dober zaslužek. Tisti, ki so svoje vstopnice (in bilo jih je enostavno kupiti tudi 10 ali 20, če si bil le dovolj hiter) želeli prodati naprej so brez težav iztržili vsaj dvojni znesek. Lahko bi sklepali, da je bila v tistem trenutku to prenizko postavljena cena, ali pa način prodaje premalo premišljen.  Največkrat iskan produkt na portalu Bolha so bile v tistih dneh ravno nogometne vstopnice.  In iz lastnih izkušenj lahko povem, da je bilo povpraševanje po njih, tudi ob dvojni ceni, izjemno!

Tisti, ki določajo ceno vstopnice bodo morali biti v prihodnje bolj pazljivi. Je prav, da se vstopnice prodajajo po enotni ceni?  (navijaške skupine jo dobijo ceneje, to je res). Če je sam stadion zgrajen tako, da nima smisla kategorizirati vstopnic v dve kategoriji, jim je potrebno kako drugače dati dodatno vrednost. Hkrati pa jih nekaj pustiti tudi po dostopni ceni tistim, ki prav globoko v žep ne morejo poseči, so pa zato morda še bolj zvesti navijači. Včasih niti 5 EUR nižja cene ne zadošča, da bi “aktivirali” navijače. Slovenski so zelo “zahtevni” predvsem pa rezultatsko občutljivi.

Cena vstopnice za naslednjo tekmo v Mariboru proti Poljski bo 25 EUR. Je včerajšnja dokaj visoka zmaga, srednje atraktiven tekmec, predvsem pa zadnja slovenska možnost za nastop na SP, dovolj velik motiv, da bodo navijači napolnili stadion tudi ob najvišji ceni domačih vstopnic v zgodovini tekem slovenske nogometne reprezentance?

Pravijo, da noben poraz ni slab, dokler se iz njega kaj naučiš. Iz včerajšnjega obiska v Mariboru se bodo kaj naučili tudi pri Nogometni zvezi Slovenije. Upam…

Neprodane vstopnice Slovenija - San Marino

Tako je izgledalo na največji tribuni nekaj ur pred tekmo, tiste za goli pa so še bolj samevale.