Petra Majdič je poleg naslova najboljše športnice pred kratkim prejela tudi priznanje najmočnejše blagovne znamke med slovenskimi športnicami. Priznanje (video link), ki so ji ga podelili na Sporto konferenci si nedvomno zasluži, a se ob tem sprašujem koliko njenega marketinškega potenciala je izkoriščenega? Po mojem občutku veliko premalo, čeprav so se pri sponzorju Uniturju pohvalili (video link), da odlično sodelujejo s Petro.

Sponzorji Petre Majdič bi lahko dobili veliko več kot le nalepko na njenih oblačilih. (Čeprav so se tudi te nalepke ob vseh uspehih in medijski izpostavljenosti v zadnjih dneh bogato poplačale). Morda je Unitur oz. Rogla z organizacijo svetovnega pokala v smučarskih tekih letos res “izkoristil” Petrino ime, a to še zdaleč ni dovolj. Na spletni strani Uniturja po končanem  Rogla open-u ni nikjer več zaslediti povezave Petre Majdič s tem zimsko športnim središčem. Res je, da ima Rogla “naravno povezavo” s Petro, saj kar nekaj treninga opravi prav na Rogli. Kaj pa morebitni drugi sponzorji?

Zanima me koliko navijačev Petre Majdič zna našteti kakega izmed njenih osebnih sponzorjev. Časa v tekmovalni sezoni za promocijske obveznosti pri sponzorjih zagotovo ni dovolj, zato so še toliko bolj pomembni novi načini komuniciranja, ki jih omogoča internet. Socialna omrežja, facebook, tiwitter, blogi, …. vsa ta orodja omogočajo idealno komunikacijo športnika z javnostjo, sponzorji, navijači.. A  Petre Majdič na internetu ne boste našli. Vsaj tistih uradnih osebnih predstavitev ne. Na omrežju Facebook je kar nekaj »navijaških« strani in skupin Petre. Največja šteje čez 8000 članov. Glede na enostransko komunikacijo oboževalcev (ki je bila na račun čestitk ob zadnjih uspehih še posebej množična) mislim, da to ni uraden profil, za katerim bi stala Petra Majdič ali njeni zastopniki.

Kuj železo dokler je vroče se glasi slovenski pregovor. Vrhunski rezultati, medijska pokritost smučarskih tekov in njene osebnostne značilnosti dajejo Petri izjemen potencial, ki ga je imel v preteklosti in sedanjosti le malo kateri slovenski športnik. Njen potencial v tem trenutku presega meje Slovenije. Tudi zato bi rad videl več in boljše načine koriščenja blagovne znamke Petre Majdič. Tudi in predvsem na spletu…

Kdo sploh bi moral imeti interes za vzpostavitev spletnih strani Petre Majdič. Je to naloga Petre same, smučarske zveze, sponzorjev, ali vseh strani skupaj?  Najbrž slednje, a ker razumem, da vrhunski športnik v času sezone večino svoje energije namenja športu, bi pričakoval večji interes in pobudo smučarske zveze in sponzorjev.

Za konec le še čestitke Petri Majdič za izjemne športne dosežke v zadnjih dneh in veliko dobrih želja tudi za olimpijske igre.  Od tistih, ki skrbijo ali bi morali skrbeti za izkoriščanje njene znamke pa bi rad videl še veliko več .

Zdi se mi, da so se delčku te tradicije odpovedali organizatorji z izgradnjo strehe na osrednjem stadionu. Dežnikov in parelin tako letos na osrednjem stadionu v finalnih obračunih nismo videli (res je bilo za London neverjetno lepo vreme, tako da bi bilo tako tudi brez strehe), čeprav je bil prav prizor čakajočih gledalcev po dežniki eden izmed najbolj prepoznavnih kadrov marsikaterega turnirja v Wimbledonu.  Organizatorji zadnje dni tekmovanja tako ne bodo več tolikokrat pogledovali v nebo in najbrž tudi ponedeljkovih finalnih obračunov ne bomo več videli. TV hiše in gledalci so zagotovo zadovoljni. Zagotovo bodo zadovoljni tudi organizatorji, če ne prej pa tedaj, ko bodo sešteli dobiček, ki ga turnir vsako leto prinese. Večina tradicionalnih vrednost Wimbledona pa ostaja.

Čeprav tega na stadionih ni videti so sponzorji zelo pomemben del financiranja turnirja. Posebnost Wimbledonskega turnirja je tudi ta, da so logotipi sponzorjev in uradnih opremljevalcev turnirja zelo dobro skriti. Na stadionu sta le dva mala prostora namenjena uradnemu časomerilcu in merilcu hitrosti. (Rolex in IBM)  Zanimivo je, da boste tudi na spletnem mestu turnirja težko našli vse sponzorje. Ko sem se malo bolj potrudil sem našel le našel spisek sponzorjev in uradnih opremljevalcev turnirja. Težko verjamem, da ga komu uspe najti prej kot v minuti ali dveh, brez da bi uporabil iskalnik seveda…  Tako diskretno skriti logotipi sponzorjev ne pomenijo, da so sponzorski vložki slaba naložba. Najbrž ravno obratno.

Med spremljanjem finala sem vseeno našel še dve blagovni znamki, ki se pojavljata na igrišču in spadata med sponzorje turnirja. Logotip opremljevalca Slazenger na zidu za igriščem (zelo mali)  in proizvajalca pijače  Robinson’s Lemon Barley Water, ki je svoj izdelek plasiral pod sodniški stol. Uradno vodo pa tako ali tako pijejo igralci skozi celoten turnir. Vsaj embalaža je sponzorska.

Še zanimiv in pomemben podatek, če se odpravite v živo pogledati ta turnir. Na stadion ni dovoljeno prinašati nobenih izdelkov (niti vode), ki ni odobrena s strani organizatorjev. Blagovne znamke, ki ne spadajo med uradne opremljevalce turnirja se pač ne smejo pojaviti na TV zaslonih. Če torej hočete, da vas na tribuni opazi kamera, nikakor ne smete na oblačilih izpostavljati kakršnekoli znamke, v rokah ne imeti vode, ki je drugačna od uradne sponzorske, ne brati časopisa, ….

S tradicijo pa je povezanih še nekaj drugih posebnosti v Wimbledonu. Ena takih je način kako do vstopnic za ta prestižni turnir. Kmalu še o tem…, za letos je tako prepozno.

Pred tokratnim dvobojem mi je v oči padel nov sponzor na Dejanovem hrbtu -  Free $al.  Ker za to blagovno znamko nisem slišal še nikoli, me je radovednosti napotila na internet. In presenečenje… nič informacij o tej znamki. Sem morda prehiter in gre za kako novo zadevo? Na spletnem mestu Dejana Zavca (ki je zame najboljše spletno mesto kakega slovenskega športnika) pa informacija o Free $al tudi ni kaj jasna. Spodaj je citat iz mesta dejanzavec.com o skrivnostnem partnerju:

“Free $al je vse tisto, kar predstavlja modernega človeka: je vizija, je inovativna poslovna ideja, je produkt samozavesti in je način življenja.
Free $al je filozofija, ki jo zasledujejo ljudje, ki imajo v življenju vizijo … naj se za njimi dviguje prah, da ne bodo v nasprotnem – zaprašeni!”

Iz vsega zapisanega si težko predstavljam kaj več, kot to kar sem si ob prvem pogledu na napis. Finančno-zavarovalno družbo v kaki davčni oazi? Res me zanima kaj ta “Free $al” je? Morda pa ravno radovednost tisto na kar igrajo v tem primeru? Bi me zanimalo še kaj več… Glede na to, da za Dejanov marketing odlično skrbi agencija SV-RSA bomo predvidevam kmalu zvedeli več…

No nekaj sem na koncu le izbrskal. Očitno bo v februarju registrirana domena freesal.com, ki trenutno še nima vsebine povezana s tem sponzorstvom. Domena pa je slovenskega izvora in moje predvidevanje o poslovno finančnih storitvah najbrž ni bilo prav veliko mimo…

Pred dnevi smo dočakali nadaljevanje. Ne vem, ali je kriva kriza v časopisni dejavnosti ali kaj drugega, a dejstvo je, da ravno take zagotavljajo številne bralce. Striptizeta, ki trdi da si Phelps zasluži še 9 zlato za njegove sposobnosti v postelji… Seveda ne pozabi omeniti vseh “slabosti”, ki jih ima ta mladi zvezdnik,  ki se nikakor ne skladajo s podobo uspešnega športnika in “popolnega maminega sinčka”, se pa še kako skladajo s stvarmi, ki jih radi beremo v rumenem tisku. Ali lahko njegov seks z dvema striptizetama, pri njegovih 23 letih, res ogrozi njegovo kariero? Športne zagotovo ne.  Finančno pa bo, vsaj malo, zagotovo prizadelo.

Predvsem zato, ker je bil njegov imidž do sedaj močno povezan z idealom pridnega in uspešnega  sinčka, za katerim stoji ponosna mama. Ravno tako podobo je Phelps in NBC kot glavni “promotor” povdarjal na olimpijskih igrah v Pekingu. Načrtovana poteza, zaradi katere so mu po Pekingu napovedovali za plavalca izjemno bogate sponzorske pogodbe. Plavanje je bilo eno od najbolj spremljanih tekmovanj v okviru OI, še posebej Phelps je pred zaslone pritegnil milijone gledalcev med njimi veliko žensko populacijo srednjih let.

Phelps je  zaradi zadnjih “afer” že povečal popularnost pri povsem novi skupini. Najbrž bo (če bo uspešno plaval še naprej) prepričal mnoge mlajše gledalce, ki so po svojem zanimanju bolj generacija, ki spremlja adrenalinske in mladostne X-games pred Olimpijskimi igrami.

Zanimivo bo videti, če bodo tudi pri trženju njegove podobe nastale spremembe.  Nesmiselno bi bilo pretirano krpanje “starega Phelpsa”,  Čas je da se pri njegovih 23 letih rodi “novi” odrasel zvezdnik. Kellogs je sodelovanje z njim prekinil že po aferi “Pipa”, morda bo zdaj sledil res še kdo.  Načrt, bi postal ena najbolje prodajanih športnih blagovnih znamk v naslednjih štirih letih, bo sedaj le težko dosegljiv. Nenazadnje gre le za plavanje, ki je daleč od nogometa, košarke, tenisa in še kakega športa.

Na nek način je prav njegova olimpijska podoba spodbudila vse sedanje “vroče” afere.  Če se bo Phelps uspel motivirati in se vrniti v bazen z novimi rekordi bo vse skupaj hitro pozabljeno. Še vedno bo najboljši plavalec vseh časov. To, da le ne bo med največjimi športnimi  zaslužkarji vseh časov, pa vsaj zanj ne bi smel biti večji problem. Od Phelpsa  zdaj pričakujem le še malo Rock’n'Rolla. Na to me namreč spominja njegovo plavanje v vodni kocki Pekinga.

David Beckham je pred dvema letoma podpisal sanjsko pogodbo s nogometnim klubom LA Galaxy. Odlična marketinška poteza, ki naj bi imela velik na dokončno uveljavljanje nogometa (Soccer kot mu pravijo) med Američani se je izkazala za ne tako posrečeno. Marketinški bum je Beckham nedvomno doživel, za nekaj tednov je polnil naslovnice vseh pomembnih revij, časopisov, spletnih portalov… po svetu. Podpisal ali obnovil je sanjske pogodbe, ki naj bi mu v naslednjih petih letih prinesle bogastvo (250 milijonov dolarjev). A pravljica očitno ne bo trajala dolgo. Še tako velik zvezdnik, ne more svoje podobe obnavljati z obiskom najprestižnejših zabav, košarkarskih tekem LA Lakersov in hokejskih predstav Kingsov. Še vedno ostaja nogometaš in le na nogometnem igrišču lahko vzdržuje svoj status že skoraj “božanski” status. In nogometa na drugi strani Atlantika še vedno ni. Ni ga v kvaliteti, ki se igra v Evropi in kar je še pomembneje, ni publike, ki bi nogometu dajala pomen. Nogomet je doma v Evropi in Južni Ameriki. V Severni Ameriki ne bo nikoli, morda nekoč v Aziji, a tudi rast zanimanja tam je osnovana predvsem na velikanskem še ne osvojenem trgu, katerega bodoči razvoj je vprašljiv. Morda se bo zdaj kdo vprašal, ali je res smiselno težiti k globalnim športom, in ali to ne bo osiromašilo športnega dogajanja na našem planetu.

Začasna selitev Becksa v Milano ima več pomenov. Prvi je športno tekmovalni. Beckham želi ponovno v angleško reprezentanco in to samo z igrami v ameriški ligi ni mogoče. Drugi najbrž večji razlog je  poslovno marketinški. Beckhamov zaslužek bo v letu 2008 nižji od pričakovanega. Že v letu 2007 naj bi se njegovi prihodki zmanjšali za slabih 7 odstotkov, v letu 2008 so se najbrž še bolj.   Recesijsko  letu 2009 bi lahko bilo za marketinško ikono kot je Beckham, še posebej če ostane v ZDA, “usodno”.  Mnogi že ugibajo, ali bo marca, ko se začne sezona v Ameriški MLS res zakorakal na zelenico v Los Angelesu, ali pa bo ostal v Milanu še posebej če bodo začasni delodajalci v italijanski prestolnici mode z njim zadovoljni.

Dejstvo je, da Becksova marketinška podoba  počasi izgublja sijaj. Krčenje oglaševalskih proračunov v času recesije še dodatno vpliva na manjšo zanimanje za tovrstne mega zvezde v zatonu, ki so enostavno predrage, da bi lahko upravičevale velika sredstva, ki jih zvezdniki zahtevajo.  Pred nekaj leti noben sponzor ne bi niti pomislil, da zapusti uspešno ime kot je David Beckham. Časi se danes hitro spreminjajo in Sponzorji, ki so ob njem stali skozi celotno kariero ga sedaj počasi zapuščajo. Gillette (10 mio dolarjev za 3 leta + neizkoriščena opcija za dodatno leto za 5 mio. USD) in Pepsi (cca 2 mio USD letno) sta dva izmed velikih globalnih znamk, ki bosta svoja sredstva prerazporedila. Morda bo kmalu sledila še Motorola. Najbrž bo do konca z Becksom vztrajal Adidas. Kljub vsemu se za finančno brezskrbno prihodnost največjih športnih zvezd ni bati. Le ti so v preteklem desetletju bogato lovili sponzorske in oglaševalske milijone in tudi majhni popravki ne bodo imeli vpliva na njihovo življenje.

Mnogi trdijo, da bodo z Beckhamom zdaj vsi ljubitelji nogometa, ki sanjajo da se bo nogomet prijel tudi v ZDA, spoznali svojo zmoto. Nekoč so to spoznali že Pele, Cruyff in še nekateri zvezdniki tega športa.

Pred leti, ko je tobačna industrija dobivala vedno več prepovedi oglaševanja se je Bernie odločil, da je čas, da se tekmovanje F1 preseli tja kjer teh prepovedi še ni. Geografsko širjenje prestižnih dirk F1 je danes že povsem nekaj normalnega, čeprav so prepovedi oglaševanje tobačnih izdelkov praktično že povsod. Formula 1 pa je postala prestižna znamka za oglaševanje največjih svetovnih podjetij, bank, hi tech podjetij, … Bahrain, Kitajska in nazadnje Singapur so nove atraktivne destinacije, ki so se razvile tudi s pomočjo državnih vložkov. V prihodnje lahko pričakujemo še nekaj novih prizorišč dirk, čeprav mora organizator za dirko zagotoviti cca. 100 milijonov dolarjev sredstev. Indija in Rusija že čakata v vrsti.

Formula 1 je drag šport za katerega se na prvi pogled zdi, da živi na »veliki nogi. Taki so ob gospodarskih krizah še bolj prizadeti, saj so odvisno od vložkov gospodarstva, ki se mu po zadnjih napovedih v prihodnjih letih ne pišejo lepi časi. Finančna kriza in gospodarska kriza je že prizadela nekaj največjih sponzorjev ekip, v naslednjem letu bo tovrstnih težav še več. Sponzorji in oglaševalci bodo hoteli svoja sredstva vložiti kar najbolj učinkovito. Vlaganje astronomskih vsot v tekmovanja F1 je težko upravičiti tudi z najboljšimi TV kvotami in prisotnostjo v medijih. Tudi avtomobilska industrija, ki je ob gospodarskih krizah prva na udaru, bo zagotovo primorana prevetriti svoje vložke v ta šport. Kaj in koliko prinašajo k njihovi prodaji avtomobilov. Nekateri strdijo, da ne kaj dosti.

Max Mosley, predsednik FIA, je že zahteval znižanje stroškov tega najprestižnejšega tekmovanja pod okriljem mednarodne avtomobilistične organizacije. Predlog enotnih motorjev, ki naj bi prepolovil stroške ekipam je naletel na neodobravanje pri Ferrariju in Toyoti. Največji avtomobilski proizvajalci se bojijo, da bi s tem izgubili svojo prepoznavnost v F1, zato predlagajo še boljše trženje tekmovanja iskanje novih sponzorjev, globalno širjenje…. Tekmovanje naj bi postalo še bolj spektakularno, nekaj v tej smeri je pokazala že nočna dirka na ulicah Singapurja. Dobra kulisa, pravi čas za TV prenos v Evropi, spektakel za gledalce…. Kaj pa tekmovalci? Je kdo njih vprašal, kako so se počutili dirkati po ulicah Singapurja obsijanega z močnimi reflektorji. Eni so rekli temu cirkus, a od tega cirkusa vsi živijo. In to dobro…Za dobro trženje produkta je nujno potrebna tudi tekmovalna nepredvidljivost. Letos so nekateri že večkrat dobili občutek, da odgovorni v F1 delajo vse, da bi bil nov svetovni prvak odločen šele na zadnji dirki v Braziliji. To bo prineslo celotnemu cirkusu Formule 1 nekaj 100 milijonov dolarjev dodatnih sredstev več, kot da bi bilo vse odločeno že kak teden prej.

Skupen proračun 11 ekip (vključno s Super Agurijem) v 2008 je znašal več kot 3 milijarde dolarjev. Največji proračun si je privoščila Toyota 446 mil. USD, ki odkrat nastopa v F1 (od 2002) še ni prišla do zmage. Sledita McLaren (433-mil. USD) in Ferrari (415-mil. USD).

Seksualno politični škandal, ki ga je povzročil predsednik svetovne avtomobilistične zveze Max Mosley še naprej buri javnost. Kljub zaupnici, ki jo je dobil predvsem na račun manjših članic zveze bo le stežka zdržal pritisk največjih članov te velike avtomobilistične organizacije.

Še najbolj so zaskrbljeni nekateri veliki partnerji in sponzorji v Formuli 1. Formula 1 je daleč najpomembnejše tekmovanje pod okriljem FIA, ki za svoj obstoj potrebuje velika finančna sredstva. Vsako leto se v formuli 1 obrne več kot 600 milijonov € sponzorskih sredstev. Že sama višina finančnih vložkov je razlog, da hočejo sponzorji “čisti” produkt. Škandali take vrste lahko le škodijo.

Bernie Eccelston bo imel v prihodnjih mesecih očitno še več dela kot ga je pričakoval. On bo najverjetneje še najbolj občutil kakšen vpliv bo imela afera na sponzorje in potencialne nove partnerje. Kar nekaj jih je že zavrnilo oziroma ustavilo pogovore o morebitnem partnerstvu v prihodnjih letih. Marsikdo bo sedaj prisluhnil nasprotnikom astronomskih vlaganj v tekmovanje Formule 1, ki trdijo, da je to tekmovanje precenjeno in ne daje dovolj velikih povračil v obliki promocije. Da se Bernie zaveda nastale situacije priča tudi to, da je Mosleyu prijateljsko predlagal naj odstopi ter tako prihrani nepotrebne nemirne dni celotni organizaciji in tekmovanju Formule 1.

Ko smo vsi že mislili, da bo finančna kriza v slovenskem alpskem smučanju ob najnovejših boljših rezultatih slovenskih smučarjev kmalu mimo, očitno temu ni tako in se vse še poglablja. Menjave na mestu direktorja alpskih reprezentanc so očitno le kupčkanje in presedanje na stolčkih in kaj pozitovnega ne bodo prinesle.

Na potezo strokovnega dela ekipe se je odzvala tudi Smučarska zveza Slovenije. Po pričakovanju so tokrat vrnili udarec strokovnemu štabu s šporntimi  direktorji na čelu. Obtožujejo jih, da zapravljajo preveč in nekontrolirano. Na poslovnega direktorja nordijskih reprezentanc (edini, ki je v preteklih letih znal poiskati denar) letijo očitki, da ne zna nastopati v javnosti, čepravmu priznavajo dobro delo na poslovnem področju. Predsednik zveze g. Valant, si drzne neumesno pripombo o slabem finančnem stanju Hita, kot morebitem vzroku za njihovo prekinitev pogodbe. Le kaj si bodo ob tem mislili preostali sponzorji? Bodo oni naslednji, ki si jih bo kdo iz zveze privoščil, ko bodo končali sponzorsko sodelovanja. Vse v stilu, dokler daješ denar si dobrodošel, ko začneš spraševati te ne poznamo, če prekineš sponzorsko obljubo pa si te bomo privoščili….

Vse to in še kaj jasno kaže, da je problem veliko večji kot smo si mislili. Vsi proti vsem, namesto skupnega dela v korist športne panoge, ki  ima v Sloveniji posebno mesto. Očitno ga ne bo imela več dolgo, saj se odgovorni ne morejo sporazumeti.

To, da denarja ni dovolj ni res. Denarja enostavno odgovorni ne zanjo poiskati. Predolgo se je v smučanju zanašalo na veze in poznanstva pri direktorjih slovenskih podjetij. Sodobna praksa v marketingu pa zahteva merljive rezultate. Zahteva zanje trženja, zahteva ljudi, ki imajo vizijo. Zagotovo to ni lahko delo, a ga je možno opraviti. Le pravega človeka potrebujejo. Morda ne le enega ampak skupino, ki bo temu kos. Timsko delo je pač učinkovitejše kot delo posameznika.

Lestvica najbogatejših Slovencev.

1. Mirko Tuš 240 mio. €
2. Darko Horvat 190 mio. €
3. Igor Lah 145 mio. €
4. Joc Pečečnik – 92,5 mio. €
5. Tomaž Lovše 72,8 mio. €
6. Igor Akrapovič 70.9 mio. €
7. Jože Anderlič in družina 61,3 mio.€
…..

Še kakšnega športnega vizionarja med bogatimi Slovenci bi potrebovali. Tukaj lahko glasujete za najvelčjega podpornika športa v Sloveniji.