Najbrž ni presenečenje, da je reden uporabnik twitterja tudi Jani Brajkovič. Kaj drugega od prijatelja in ekipnega sotekmovalca Lanca Armstronga  tudi ne bi pričakovali. Tudi sicer je med uporabniki twitterja veliko kolesarjev, skoraj lahko rečem, da je zelo “kolesarsko” orodje komuniciranja. Tudi Jani si za svojo uporabo twitterja zasluži pohvale.

Nekaj slovenskih športnikov na twitteru:

@BokiNachbar – Boštjan Nachbar

@janibrajkovic – Jani Brajkovič

@markobaloh – Marko Baloh

@sashavujacic – Saša Vujačič

@gregagazvoda – Gregor Gazvoda

…..

Ta seznam je bil narejen pred kakim mesecem in spravljen skupaj zelo na hitro. Zagotovo sem koga izpustil, zato bom vesel komentarjev in dodatnih imen. Pred zimsko sezono, ki bo hkrati olimpijska, bi bilo zanimivo spremljati koga iz smučarskega tabora. Upam, da nam prvi sneg prinese koga izmed njih tudi na Twitter. Glede na to, da se kar nekaj slovenskih športnikov odloča za “samostojne” športne poti, ki zahtevajo tudi lastne sponzorske vložke, bi pričakoval večjo željo po novih načinih komunikacije in promocije. Delček k temu bi lahko prispeval tudi Twitter.

Če je v Sloveniji twitter še v povojih, pa se letos začenja “druga sezona” twittanja v ZDA. Da pa zabava ne bo tako brezskrbna so poskrbeli šefi raznih profesionalnih športnih organizacij (NBA, NFL..), ki v teh dneh sprejemajo pravila, ki bodo twittanje športnikov omejila. Očitno je, da nov direkten  informacijski kanal ni po godu lastnikom moštev in vsem tistim, ki tako ali drugače plačujejo športnike.  Zagotovo bomo v naslednjih mesecih priča zanimivemu dogajanju na tem področju.

Eurosport in CNN sta že tradicionalno priljubljena TV kanala za oglaševanje turističnih destinacij. Pred leti (2006) je na CNN-u oglaševala tudi Slovenija.

Slovenski TV oglas – “Slovenia. A Diversity to Discover.” je prejel celo nekaj nagrad na turističnih in filmskih festivalih. Koliko je bil v resnici uspešen pri promociji Slovenije na ciljnih trgih je drugo vprašanje. Zanimivo je, da je oglas vključeval kar nekaj “slovenskih” športov, plezanje, jadranje, smučanje… ,ki pa so bili tako ali drugače “zamaskirani”.  V prvem kadru so nekateri prepoznali tudi Martino Čufar, predhodnico sedanje izjemno uspešne generacije športnih plezalk. Prepletanje nacionalne identitete, športa in gospodarstva pa simbolizira “nesrečna” blagovna znamka  Elan, ki je prav tako prisotna v oglasu.

Dolga verzija slovenskega promocijskega oglasa:

Torej kateri oglas je boljši? Tisti umetniško naravnani strokovnjaki za film in fotografijo se bodo najbrž strinjali, da je slovenski izdelek bolj dovršen. A oglas je namenjen promociji, zato je ključnega pomena to, kar mislijo marketinški strokovnjaki, predvsem pa to, kako oglas dojema ciljna publika? Romunija bo tukaj najbrž dosegla boljše rezultate.

Če bi se v Sloveniji odločili na podoben koncept promocije s športniki, kdo bi bili trije, ki bi jih bilo smiselno uporabljati pri nagovoru povprečnega Evropejca? Kaj pa če bi ciljali na Američane, Kitajce?

Vse bolj se mi zdi, da je gospodarska kriza dobrodošel izgovor marsikomu, ki svojemu delu v športu pač ni dorasel. Slovenska nogometna liga sponzorja v tem trenutku niti ne zasluži. Pa ne zaradi nogometa, ki je in bo ostal šport z največjim potencialom, ampak predvsem zaradi ljudi, ki so v preteklosti bili in so še vedno odgovorni za razvoj slovenske nogometne lige. Morda so celo dobro opravili tehnični del nalog, a vse premalo se je razmišljalo o marketinškem pogledu na nogomet. Nogomet je namreč predvsem produkt, ki ga je treba znati prodajati. Sponzorjem, medijem, gledalcem in še komu…

Prva slovenska nogometna liga je eden redkih športnih produktov, ki je v zadnjem desetletju nazadoval.  Kaj manjka slovenskemu nogometu, da bi ga prepoznavali kot šport št. 1? Na okrogli mizi, kot jo je pred nekaj meseci organiziral Sportforum so se znana imena, ki na tak ali drugačen način sodelujejo v slovenskem nogometu spraševala, kdo je kriv in kaj storiti. Nekaj misli si lahko ogledate tukaj in tukaj.

Torej obstaja zavedanje, ampak ali obstaja tudi odločenost narediti spremembe? Dvomim. Dokler bodo odgovornost nosili eni in isti ljudje, ki tega niso znali narediti v preteklosti sprememb ne bo, vsaj ne dovolj velikih, ki jih PrvaLiga nujno potrebuje. Ko je pred dobrim letom dni, zaradi nasprotovanja dveh največjih klubov v Sloveniji (Maribora in Olimpije) propadel predlog, da bi vodenje lige prevzelo posebno marketinško usmerjeno podjetje, ki bi bilo v lasti klubov je slovenski klubski nogomet še enkrat več izbral ustaljeno pot, ki ne vodi nikamor.

Prav nogometni klubi so tisti, ki jih v zadnjem času največkrat ujamemo pri “tarnanju” kako sponzorji odhajajo, kako mediji nimajo posluha in nič ne plačujejo za medijske pravice, država nima posluha,… Kriviti medije, da s svojimi vložki ne podpirajo nogometa in se zanašati, da bo z boljšo infrastrukturo vse bolje je utopija. Celje ima že kar nekaj let stadion in navdez športno zdrav klub. A, ker niso naredili osnovne naloge, umestiti svoj klub v lokalno okolje, je njihova prihodnost vprašljiva.

V povprečju se je na tekmi 1. slovenske nogometne lige v lanski sezoni 2008/09 zbralo 1200 gledalcev. Zaskrbljujoč podatek, a če odštejemo še Maribor pridemo do sramotnih 920 gledalcev na tekmo. Kaj delajo odgovorni v klubih kot so Koper, Domžale, Gorica. Tradicionalne nogometne sredine, ki se lahko pohvalijo tudi s športnimi uspehi, so a dnu priljubljenosti. Koper je v preteklem letu dosegel neslavni rekord, v povprečju si je njihove tekme ogledalo 311 gledalcev. Je imidž nogometa res na tako nizkem nivoju?

Iskanje krivcev in razlogov za stanje v slovenski nogometni ligi bi morali iskati klubi predvsem pri sebi. Vsak zase in vseeno vsi skupaj bodo morali najti novo pot, ki jih bo približala avstrijskemu modelu, ki ga največkrat slišimo med željami za prihodnost slovenske nogometne lige.

Odraz trenutnega stanja in vrednotenje produkta nogometna PrvaLiga je lepo videno tudi na spletni strani Prvaliga.si.  Spletno mesto združenja nogometnih prvoligašev, ki bi moralo biti eno najbolj priljubljenih športnih spletnih mest v Sloveniji, je prava sramota. Oblikovno, vsebinsko, tehnično, marketinško, informativno… v vseh pogledih si zasluži negativno oceno. Res je, da obljubljajo spremembe, a nekaj ur pred pričetkom letošnjega prvenstva je podoba prve strani takšna kot na sliki spodaj.
Dokaz, da se v Sloveniji lahko trži tudi nogomet je Nogometna zveza Slovenije. Spletno mesto NZS.si je popolno nasprotje in v primerjavi s Prvoligo pravi balzam za oči.

Rdeči in rumeni karton skupaj – točno to si zaslužijo odgovorni za to spletno mesto.

1. NK Maribor 177,879 (176)
2. NK Olimpija* 479,124 (1011)
3. NK Interblock 585,453 (1517)
4. NK Celje 1.336,690 (2676)
5. NK Domžale 1.712,535 (2870)
6. NK Gorica 1.972,197 (5539)
7. NK Koper 2.168,945 (6249)
8. NK Nafta Lendava 2.284,587 (7193)
9. NK Primorje ?? (11720)
10. NK Ptuj 4.489,262 (28297)
11. NK Livar 10.451,298 ( ?? )

* – NK Olimpija seveda ni prvoligaš, a sem jo vrstil na lestvico za primerjavo.

Še nekaj drugih največjih slovenskih športnih klubov iz drugih športov za primerjavo, kam sodi slovenski nogomet.

• KK Union Olimpija 412,755 (765)
• HK Jeenice 348,223 (1333)
• RK Celje Pivovarna Laško ?? (1377)
• HDD Olimpija 447,764 (2653)

Iz zgornjih vrstic je dokaj jasno, da je daleč najbolj obiskano spletno mesto NK Maribor. Čeprav morda nisem zajel vseh športnih klubov pa menim, da so spletne strani NK Maribor daleč najbolj obiskane spletne strani kateregakoli športnega kluba v Sloveniji. Čeprav tukaj ne bom komentiral vsebine, dizajna in tehnične dovršenosti spletnih strani pa je že na prvi pogled zelo zanimiva razlika med zasnovo strani NK Maribor in zasnovo NK Interblock. Več o tem kdaj drugič…

Zelo zanimiv in hkrati dober pokazatelj tega kar manjka slovenskemu nogometu v zadnjih letih je, da so spletne strani “tretjeligaša” NK Olimpije druge po obiskanosti. Sledijo NK Interblock, Celje, Domžale… Med klubi iz drugih športov je povsem pričakovano najvišje košarkarski klub Union Olimpija, sledijo še trije veliki klubi RK Celje, HK Jesenice in letos spet aktualni hokejisti Olimpije.

Obisk na spletnih straneh je do neke mere res mogoče povezati z številom obiskovalcev oziroma še bolj s navijaškim potencialom ki ga določeno okolje kluba ima, vsaj v primeru Maribora je to očitno. Morda primerjave pri nekaterih drugih klubih ne zdržijo take povezave saj je za obisk spletnih strani pomembna tudi sama izvedba in zanimivost le teh (Ptuj, Lendava,..).

In še ena primerjava za sliko slovenskega nogometa in popularnost le tega v družbi. Spletne strani največjih tujih nogometnih klubov so izjemno obiskane in razvoju le teh posvečajo največji klubi izjemno velika sredstva, ki pa se jim v globalnem svetu zagotovo izplačajo. In najbrž ni presenečenje, da ima svetovno najbolj obiskano spletno stran, katerega koli športnega kluba, aktualni prvak Lige Prvakov Manchester United. O primerja s slovensko sceno pa bi bilo težko sploh kaj pametnega povedati….