Športne vizije 2

Do Evropskega prvenstva v nogometu je le še nekaj dni in naši južni sosedje zagotovo že težko pričakujejo prvi nastop njihovih Vatrenih. Kljub neudeležbi Slovenije in dejstvu, da bodo za marsikaterega Slovenca prenosi tekem težje dostopni zaradi dokaj slabe pokritosti s signalom komercialne TV3, bo nogomet v naslednjem mesecu vseeno tema št.1 tudi v Sloveniji.

Danes sem prebral zanimivo zgodbo o nastanku imena Vatreni, ki ga tudi Slovenci hitro povežemo z hrvaško nogometno reprezentanco. Učitelj iz Samobora Josip Prudeus, je septembra 1995 za naročnika Karlovačko pivovarno iskal primerno ime za promocijsko kampanjo v času evropskega prvenstva 1996 v Angliji. Med nekaj zanimivimi predlogi je hitro ostalo le ime Vatreni. Leto pozneje po prvenstvu je to ime tudi registriral kot znamko. “Vatreni” so torej zaščitena znamka, ki označuje hrvaško nogometno reprezentanco. Velikega učinka zaščita imena ni imela, saj se večina uporabnikov imena požvižga na zakone in intelektualno lastnino. Baje tudi Hrvaška nogometna zveza…

Ko pomislim na zlata leta slovenske nogometne reprezentance se poskušam spomniti udarnih imen in poimenovanj slovenskega nogometnega čudeža leta 2000 in 2002. Najbolj v spominu je ostal navijaški: “Kdor ne skače ni Slovenc!”, in “pevski “trio nacionale” Kreslin, Predin, Lovšin, s pesmijo Slovenija gre naprej. Da bi se spomnil kaj več, pa je najbrž naš čudež že predaleč nazaj. Mesec junij bo na Hrvaškem zagotovo v znamenju besede Vatreni. Če pa bo tudi drugod po Evropi pa bomo videli.

Ob pogledu na prazne štadione v slovenski nogometni ligi sem se spomnil na spletne strani nogometnih klubov in poskušal narediti povezavo z obiskom na tekmah. Obiskanost spletnih strani je dokaj dober pokazatelj zanimanja za posamezni klub zato sem se pozabaval z Alexo (raziskovalnim statističnim orodjem, ki je dostopno na spletu in je uporabno predvsem za medsebojno primerjanje razmerij obiskanosti in ne za samo obiskanost) Tole je lestvica obiskanosti oziroma priljubljenosti spletnih strani slovenskih prvoligašev. Prva številka je globalni alexa rank strani, druga v oklepaju in povdarjem tekstu je slovenski alexa rank strani. Številke so uporabne le za medsebojno primerjanje razmerij obiska in ne za sklepanje o posameznem obisku strani. Podatki so bili zbrani 20. maja 2008.

1. NK Maribor 177,879 (176)
2. NK Olimpija* 479,124 (1011)
3. NK Interblock 585,453 (1517)
4. NK Celje 1.336,690 (2676)
5. NK Domžale 1.712,535 (2870)
6. NK Gorica 1.972,197 (5539)
7. NK Koper 2.168,945 (6249)
8. NK Nafta Lendava 2.284,587 (7193)
9. NK Primorje ?? (11720)
10. NK Ptuj 4.489,262 (28297)
11. NK Livar 10.451,298 ( ?? )

* – NK Olimpija seveda ni prvoligaš, a sem jo vrstil na lestvico za primerjavo.

Še nekaj drugih največjih slovenskih športnih klubov iz drugih športov za primerjavo, kam sodi slovenski nogomet.

• KK Union Olimpija 412,755 (765)
• HK Jeenice 348,223 (1333)
• RK Celje Pivovarna Laško ?? (1377)
• HDD Olimpija 447,764 (2653)

Iz zgornjih vrstic je dokaj jasno, da je daleč najbolj obiskano spletno mesto NK Maribor. Čeprav morda nisem zajel vseh športnih klubov pa menim, da so spletne strani NK Maribor daleč najbolj obiskane spletne strani kateregakoli športnega kluba v Sloveniji. Čeprav tukaj ne bom komentiral vsebine, dizajna in tehnične dovršenosti spletnih strani pa je že na prvi pogled zelo zanimiva razlika med zasnovo strani NK Maribor in zasnovo NK Interblock. Več o tem kdaj drugič…

Zelo zanimiv in hkrati dober pokazatelj tega kar manjka slovenskemu nogometu v zadnjih letih je, da so spletne strani “tretjeligaša” NK Olimpije druge po obiskanosti. Sledijo NK Interblock, Celje, Domžale… Med klubi iz drugih športov je povsem pričakovano najvišje košarkarski klub Union Olimpija, sledijo še trije veliki klubi RK Celje, HK Jesenice in letos spet aktualni hokejisti Olimpije.

Obisk na spletnih straneh je do neke mere res mogoče povezati z številom obiskovalcev oziroma še bolj s navijaškim potencialom ki ga določeno okolje kluba ima, vsaj v primeru Maribora je to očitno. Morda primerjave pri nekaterih drugih klubih ne zdržijo take povezave saj je za obisk spletnih strani pomembna tudi sama izvedba in zanimivost le teh (Ptuj, Lendava,..).

In še ena primerjava za sliko slovenskega nogometa in popularnost le tega v družbi. Spletne strani največjih tujih nogometnih klubov so izjemno obiskane in razvoju le teh posvečajo največji klubi izjemno velika sredstva, ki pa se jim v globalnem svetu zagotovo izplačajo. In najbrž ni presenečenje, da ima svetovno najbolj obiskano spletno stran, katerega koli športnega kluba, aktualni prvak Lige Prvakov Manchester United. O primerja s slovensko sceno pa bi bilo težko sploh kaj pametnega povedati….

Angleški FA Cup (Football Association Challenge Cup) je najstarejše nogometno tekmovanje na svetu, začetki katerega segajo v leto 1871/72. Hkrati pa je tudi eno najštevilčnejših nogometnih tekmovanj. V letošnji sezoni 2007/08 je sodelovalo rekordno število nogometnih ekip – 731. Lanska finalista tega tekmovanja bosta letos odigrala finale Lige Prvakov. Zmagovalec pokala je takrat postala ekipa Chelsea, ki je po podaljšku z 1:0 premagala Manchester United.

Letošnje finale ne bo postreglo z tako zvenečimi imeni angleškega nogometa. Finalista Cardiff City in Portsmouth pa bosta zagotovo naredila vse, da v svoje vitrine postavita ta najstarejši in prestižni nogometni pokal.

Kako pomembno in tržno zanimivo je igranje finala FA Cup-a priča tudi podatek, da je po polfinalni zmagi Cardiff Cityja njegov sponzor (CommDirect), ki oglašuje svoje ime na dresih Cardiffa, dobil finančno zelo zanimivo ponudbo neke stavnice s sedežem v Aziji. Azijski poslovneži so bili pripravljeni odšteti 500.000 funtov, za “najem” oglasnega prostora na dresih ekipe Cardiff City-ja v času finalne tekem na Wembleyu. Po premisleku sponzorja in kluba so odgovorni to ponudbo zavrnili. Zanimivo je, da se dvoletna pogodba med CommDirectom in nogometnim klubom Cardiff City izteče ravno po tej tekmi. Celotna vrednost dvoletnega sponzoriranja na dresih kluba pa ni bila znatno višja, kot je bila ponudba azijskega podjetja za eno samo tekmo.

Uradna pojasnilo kluba je bilo , da bi bilo tako ravnanje nepravično do navijačev saj bi njihovi ljubljenci, na najpomembnejši tekmi, na igrišče prišli z drugim napisom na prsih, kot ga nosijo navijači, ki so ta dres kupili sami. Vse se pač ne da kupiti z denarjem.

Letošnja klubska sezona v najbolj zanimivih moštvenih športih z žogo se končuje. Kot kaže bodo zmagovalci v vseh najpomembnejših evropskih ligah prvakov najbogatejši klubi v posameznem športu.  Lige prvakov oziroma Euroliga v košarki so najprestižnejša tekmovanja za vsak evropski klub. Nogomet, košarka, rokomet in odbojka so najbolj zanimivi ekipni športi v Evropi.  V pravkar končani rokometni ligi prvakov je zmagala daleč najbogatejša ekipa v Evropi, španski Cuidad Real. Prvak v košarkarski Euroligi je postal moskovski CSKA, ki je prav tako najbogatejša ekipa v evropski košarki.

Čeprav čakamo še na finale nogometne lige prvakov, pa je že sedaj jasno, da bo zmagovalec eno od dveh morda najbogatejših moštev v nogometu. Manchester United je klub katerega vrednost je ocenjena na neverjetnih 1,3 milijarde Eurov. Njihov letošnji naprotnik v finalu Chelsea, pa že nekaj let velja za klub, ki lahko kupi kogarkoli si njihov lastnik Abramovič pač zaželi.

Glede na to, da so letos v najmočnejši konkurenci praviloma zmagovale najbogatejše ekipe v posameznem športu bi lahko rekli, da je denar garancija za uspehe. Vsi se s tem ne bodo strinjali. Pred nekaj leti, ko je rokometno ligo prvakov osvojilo celjsko moštvo RK Pivovarna Laško, denar ni bil glavni zaslužni za uspeh. Takrat je prevladalo izjemno srce in ekipni duh. Ob neomejenih sredstvih ekipe včasih pozabljajo na to vrlino, ki je še vedno nujno potrebna a osvajanje zmag.

Nogometni derbi med Mariborom in ljubljansko Olimpijo je bil dolga leta najbolj znan nogometni spektakel v Sloveniji. Bolj kot nogometni je bil to navijaški spektakel, ki so ga nevtralni navijači kdaj pa kdaj označili tudi za neumen spopad. Žal pa skupna pot mariborskega in ljubljanskega nogometa ni trajala dolgo. Eni in drugi so vse pogosteje tonili v rezultatske krize. Ko so nastopile še finančne težave je bilo skupne poti in posledično derbijev konec. Štadioni so bolj ali manj samevali in slovenski klubski nogomet je izgubil še tiso malo zanimivih trenutkov predvsem pa polnih tribun.

V zadnjih letih so prestol v slovenskem nogometu zasedli drugi. Gorica in Domžale sta izkoristili krizo v bivših nogometnih centrih in spisali zgodovino zadnjih let. Kljub rezultatskim uspehom, pa kluba nimata prave navijaške baze. Tekme v Domžalah in Gorici so glede na rezultate izjemno slabo obiskane in nič ne kaže, da bi lahko bilo v prihodnje kaj boljše.

In v letu 2008 se morda začenja nova zgodba. Nov štadion v Mariboru naj bi bil tisti motivator, ki bo potegnil nogometni Maribor v svetlejšo prihodnost. Otvoritvena tekma NK Maribor pred nabito polnimi tribunami proti “neatraktivni” ekipi Nafte je morda znak, da je za nogomet v Sloveniji vendarle še ena priložnost. Tudi v Ljubljani pripravljajo ambiciozne nogometne načrte in zagotovo jim bo uspelo obuditi nogometno zanimanje v Ljubljani. Bo to storila bivša Olimpija, novi Interblock, ali kar oba skupaj bomo videli v prihodnje. Dejstvo je, da gre za dva povsem različna pristopa in zanimivo bo videti kaj bo to pomenilo čez 5 let.

Morda bomo že jutri, ob finalu slovenskega nogometnega pokala, priča začetku nove nogometne zgodbe. Čeprav ljubljaniski klub zaenkrat nima tako velike podpore, kot jo nedvomno ima Maribor, bo morda prihodnost pokazala, da je Interblockova nogometna vizija le pravilna in bo prinesla novo kvaliteto v slovenski nogomet.

Najboljše plačani nogometaši oziroma navečji nogometni zaslužkarji so več kot le športniki. So zvezdniki, ki uspešno izkoriščajo svoj zvezdniški status . Kje je meja med plačilom, ki je nadomestilo za športno znanje in kje se začne plačilo za zvezdniški status, ki ga nogometni zvezdniki zagotovo imajo?

V letošnjem poročilu revije Forbes se je daleč na prvo mestu uvrstil “skoraj upokojeni” angleški nogometaš David Beckham. Njegove vrline bogato plačuje njegov novi delodajalec Los Angeles Galaxy, a še veliko več prispevajo Beckhamovi sponzorji. Skupni zaslužek Becksa je nekaj manj kot 50 milijonov ameriških dolarjev. Takoj za Angležem je uvršečen brazilski zvezdnik Ronaldinho, ki pa zadnje čase pri Barceloni ne dobi priložnosti, da bi navduševal svoje navijače. Tretji po zaslužko v letu 2007 je še en, ne najbolj izkoriščen igralec Barcelone, Thierry Henry.

Lestvica zaslužkov nogometašev – 2007 .

1. David Beckham (Los Angeles Galaxy) 48,9 mio. USD
   
2. Ronaldinho (Barcelona) 32,6
3. Thierry Henry (Barcelona) 25,1
4. Ronaldo (AC Milan) 21,2
5. Cristiano Ronaldo (Manchester United) 18,5
6. Kaka (AC Milan) 17,7
7. Fabio Cannavaro (Real Madrid) 17,5
8. Andriy Shevchenko (Chelsea) 17,5
9. Steven Gerrard (Liverpool) 17,1
10. John Terry (Chelesea) 17,0
11. Wayne Rooney (Manchester United) 16,3
12. Francessco Totti (Roma) 16,2
13. Michael Ballack (Chelsea) 16,0
14. Frank Lampard (Chelsea) 14,8
15. Alessandro del Piero (Juventus) 14,3
16. Didier Drogba (Chelsea) 13,4
17. Rio Ferdinand (Manchester United) 12,5
18. Lionel Messi (Barcelona) 11,9
19. Raul Gonzalez Blanco (Real Madrid) 10,9
20. Oliver Kahn (Bayern Munchen) 10,3

Vir: Forbes. Menjalni tečaj; povprečje 2007 €1= $1.3711. Podatki v milijonih USD.

Osem nogometašev na spisku je mlajših od 30 let. Cristiano Ronaldo je daleč najmlajši zaslužkar med top 5. S svojimi 23 leti je prišel na peto mesto. V nekaj letih se lahko prebije na sam vrh, pri tem pa je zaželjena zvezdniška sinergija, ki je na zaslužkarski vrh popeljala tudi Davida Beckhama. Ob predpostavki, da bo C.Ronaldo v naslednjih letih ostal eden najboljših nogometašev, za vzpon na sam vrh potrebuje le še svojo “Victorijo” in medije, ki bodo servirali pravo zgodbo.

Napredovanje v angleško prvo ligo, Premier Leauge, je vredno 75 milijonov Evrov (60 mio funtov) . To so izračunali analitiki finančne družbe Deloitte. Drugoligaši, ki bodo po tej sezoni napredovali v Premier Leauge se lahko tako obetajo znatne finančne podpore. 75 milijonov Evrov je znesek, ki ga jim zavidajo tudi udeleženci nekdaj najbogatejše UEFA Lige prvakov. Za udeležbo v UEFA Ligi prvakov naj bi klub pridobil do 38 milijonov Evrov v obliki nagrad in nadomestil.

Premier Leauge je daleč najbogatejša nogometna liga na svetu. Z novo pogodbo o nadomestilih za TV pravice pa se klubi lahko nadejajo res neverjetnih finančnih sredstev. To je tudi glavni razlog zakaj tako zanimanje tujih investitorjev za klube iz angleške prve (Premier Leauge) in druge lige (Coca Cola Championship).

V naslednjem letu si nastop v elitni angleški ligi obeta tudi Slovenec Robert Koren, katerega klub WBA je vodilni v angleški drugi ligi in lahko v naslednjem letu pričakuje znatne finančne prilive.

In kaj loči angleško Premier Leauge od ostalih nogometnih ligaških tekmovanj po Evropi? Predvsem veliko boljše trženje TV pravic. V nemški Bundesligi lahko o zneskih, ki so jim priča v Angliji le sanjajo. Če primerjamo znesek, ki ga lahko angleški klub zasluži z nastopanjem v UFEA Ligi Prvakov lahko rečemo, da je nekdaj najbogatejša Liga Prvakov je za angleške klube le drugorazredno tekmovanje. Vsaj po finančni plati.