Športne vizije 2

Košarkarska zveza Slovenije in njeni sponzorji so naredili zanimivo in pohvalno potezo, v posebni oglaševalski kampanji se zahvaljujejo navijačem. “Brez vas nam ne bi uspelo! Hvala!”, je sporočilo navijačem, ki so (že spet) v tako velikem številu podpirali košarkarsko reprezentanco na svetovnem prvenstvu v Turčiji. Zahvala, ki je bila takoj po prvenstvu najprej videna na  sponzorskih  facebook straneh  se kasneje selila še v druge medije. “Pika na i” so jumbo plakati, ki so te dni videni povsod po Sloveniji.  Kot pravijo na spletnih strani košarkarske zveze so skupaj s podjetjem Europlakat (tudi med sponzorji KZS-ja) pripravili 100 plakatov. Skratka, kampanja po končanem prvenstvu je vsaj tako pomembna kot tiste pred in med njim.  KZS s tem simbolično zaključuje košarkarsko leto v katerem je zveza praznovala svojo 60 letnico.  Še boljši zaključek bi morda bila podelitev evropskega prvenstva 2013 v Slovenijo.  Ima Slovenija dovolj tržnega potenciala, finančnih sredstev in infrastrukture? Odločitev bo padla ob koncu leta. Navijače zagotovo ima, tudi zato, ker KZS v zadnjih letih skupaj s sponzorji, z njimi načrtno komunicira, jih vabi na prvenstva, za njih organizira domače tekme in srečanja z reprezentanco.

Zahvala navijačem. (Vir: kzs.si)

Ob tej pozitivni in uspešni navijaško-športni zgodbi se mi porajajo mnoga druga vprašanja o navijačih in slovenskem športu. Niso vse zgodbe tako uspešne. Slovenski športni navdušenci smo zelo zahtevni. Ponavadi nas privabijo le najbolj elitna tekmovanja. Dober primer so tekme košarkarjev Union Olimpije. Dvorana Tivoli je bila v preteklih letih razprodana (pa še to, zaradi slabih rezultatov, ne vedno) le na tekmah Eurolige. Liga NLB, ki je po moje še kako kvalitetno tekmovanje, ni pritegnila prav veliko košarkarskih navdušencev. V finalu državnega prvenstva pa je v Tivoliju že tako več navijačev gostujoče ekipe, kot Ljubljančanov.  Le kako bo letos, v novih (prevelikih) Stožicah?

Enako velja za rokometaše Celja Pivovarne Laško. Pred leti ob evforiji, ki so jo povzročili dobri rezultati, je bilo skoraj nemogoče dobiti prosti sedež. Po  “slabši” sezoni se je vse spremenilo in v preteklih letih je bilo tisto nepozabno vzdušje polnega Zlatoroga le lep spomin. Na srečo smo morda v teh dneh na pragu novega uspešnega obdobja.

Podobnih primerov je še veliko. Nogometna evforija, ki je v zadnjem letu zavladala v slovenskem reprezentančnem nogometu se nikakor ne more prenesti na klubsko raven. Tekme državnega prvenstva v najbolj uspešnih slovenskih športnih privabljajo na tribune le malo posameznikov. Tudi največje zimske športne prireditve – Planica, Kranjska Gora, Zlata lisica, .. le stežka konstantno privabljajo množice kot v zlatih časih.

Kakšna je slovenska kultura obiska na športnih dogodkih (navijaška kultura)? Na prvi pogled se zdi, da bolj kot šport,  privablja množice evforija, ki jo sproži rezultat in predvsem mediji. Kdo je kriv za tako okolje, če sploh kdo? Zagotovo bi več energije za privabljanje navijačev in gledalcev na tekme (v vseh kategorijah)  morali pokazati tudi klubi, športne zveze in sponzorji. Le malo se jih lahko pohvali z načrtno strategijo komuniciranja z obstoječimi in potencialnimi navijači. Nenazadnje profesionalnega vrhunskega športa brez navijačev praktično ni. Tudi sponzoriranje klubov in prireditev, ki niso sposobni aktivirati navijačev je skoraj obsojeno na neuspeh.  Športne navdušence je potrebno izobraziti, jim vcepiti navijaško kulturo. Vse to pa ne more priti čez noč, kot to lahko morda nek velik športni uspeh.

Kdo sploh so navijači in kdo gledalci na športni prireditvi? O tem in mnogih drugih vidikih slovenskega navijaštva pa več naslednjič. Že zdaj pa čakam “cvet slovenskega navijaštva”, obračun Green Dragonsov in Viol na novih Stožicah.  Žal brez kletk in ograj še ne gre. V dobro slovenskega športa upam, da dočakamo tudi ta dan.

Eno večjih športnih tekmovanj v letu 2009, na katerem bo sodelovala Slovenija,  bo Evropsko prvenstvo v košarki, ki se bo septembra odvijalo na Poljskem. Košarkarska zveza Slovenije (KZS) je projekt Eurobasket 2009 vzela nekoliko bolj načrtno kot se je to dogajalo v preteklosti. Morda pa se se odgovorni le kaj naučili iz vseh preteklih napak, nesporazumov in zgrešenih telefonskih klicev. Morda??  Že dejstvo, da tokrat vse počnejo po planu in med drugim o poteku tudi jasno komunicirajo z javnostjo je dober znak. Če  bo to dovolj, da v Varšavo peljemo res najboljše slovenske košarkaše in dovolj, da se bomo resno borili za medaljo bomo videli konec poletja. Mene bo predvsem zanimalo poročanje medijev in posledično mnenje javnosti. V preteklosti se je vse prevečkrat dogajalo, da so mediji in posledično športna javnost po nepotrebnem vnašali slabo energijo že pred začetkom prvenstev. Velik del krivde je po mojem mnenju bilo mogoče pripisati nespretnemu delovanju vodstva reprezentance in košarkarske zveze.  Stvari letos, vsaj tisti PR-ovski in organizacijsko-marketinški del, izgledajo veliko bolj profesionalno narejene.

Pri KZS upajo, da se bo v navijaškem smislu ponovil Beograd, v tekmovalnem ciljajo še stopničko višje. Upam, da se Slovencem res obeta navijaško romanje v Varšavo, vsaj nekoliko podobno tistemu nogometnemu v Amsterdam ali košarkarskemu v Beograd. Vsekakor si september splača zapisati v koledarju, morda celo za kak navijaški izlet na Poljsko. Da se le ta pravljica ne bo podrla že pred ali med predpripravami, ko bo potrebno plačati zavarovalnine, skleniti dogovore, kdo bo igral, koliko in kakšne bodo njegove vloge. Bo gospodarska kriza kakorkoli vplivala na delovanje zveze v tem letu?

Košarkarska zveza ima nekaj dolgoletnih sponzorjev, ki eni uspešneje in drugi manj, izkoriščajo sponzorski potencial košarke. V zadnjem mesecu je v medijih ob novicah o slovenski košarki pojavlja še beseda recesija. Z njo naj bi se spopadali klubi in bojim se, da bo za marsikateri klub to tudi tisti trenutek, ko bodo obupali, se vdali v usodo, da smo premajhen trg, da bi lahko gojili profesionalni šport. Nekaj takih primerov smo letos že videli, drugi še grozijo. V gospodarski krizi podjetja največkrat manjšajo svoje stroške. Eden izmed najlažjih ukrepov je omejiti sponzorska sredstva in oglaševanje. Učinkovitost vlaganja v šport skozi sponzorstvo je v Sloveniji po pravilu še vedno neraziskana. Vse preveč direktorjev je podpiralo šport zaradi tega, ker so si to lahko privoščili, niso pa naredili kaj dosti, da bi iz svojih vložkov potegnili tudi (merljive) rezultate. In tistim stvarem za katere ne veš, če ti prinašajo korist, se najlažje odpoveš. Se jim v recesiji skoraj moraš…

Prepričan sem, da imajo sponzorji košarkarske zveze v Slovenije vse možnosti, da se njihova vlaganja oplemenitijo. Košarka ima v Sloveniji dolgo tradicijo in naši posamezniki so v zadnjem letu zelo uspešni. Če sestavimo še en pravi uspeh reprezentance bi bili zadovoljni vsi. Upam, da bodo znali ta produkt “združene” košarkarske reprezentance sponzorji izkoristiti. Začeti bo potrebno že zelo kmalu. Prva priložnost je že finale pokala Spar. Pred omenjenim pokalnim finalnim turnirjem je glavni sponzor Spar spletnim športnim navdušencem ponudil tudi spletno igro, ki bo enega srečneža popeljala na EP na Poljsko. To je le majhen delček, ki pa lahko pripomore k skupni prepoznavnosti in zavedanju o blagovni znamki in njeni povezanosti s košarko. link do igre.

Upam, da do poletja vidimo še več podobnih, boljših in še večjih kreativnih promocijskih akcij in več aktivnih sponzorjev, ki želijo svoje finančne vložke v šport kar najbolje oplemenititi. Podpisati sponzorsko pogodbo, plačati sponzorirancu je šele začetek. Pravo delo se začne kasneje. Tisti, ki mislijo da so tako naredili že vse in so zadovoljni z nekaj VIP vstopnicami, ki jih dobijo od organizatorja so na slabi poti. Taki sponzorji niso dobri sponzorji in oni bodo prvi, ki bodo v času recesije raje odšli.  In teh ni malo. Pa naj to ne leti le na sponzorje KZS, v drugih panogah je take prakse še veliko več.

Košarka je najuspešnejši slovenski šport zadnjega desetletja. Še bolj brez konkurence pa je košarka na internetu. Spletne strani košarkarskih klubov so v povprečju boljše kot v kateremkoli drugem športu. Še najbolj pa izstopata spletni mesti Košarkarske zveze Slovenije in Union Olimpije. Po lanskem izboru na konferenci Sporto so ti dve spletni mesti odnesli tudi najboljše ocene.

Najbolj veseli pa smo vsi uporabniki spleta lahko zaradi dejstva, da ustvarjalci teh strani ne spijo na lovorikah. KZS je pred kratkim predstavila “spet” prenovljene spletne strani, ki so na prvi pogled še preglednejše in povprečnemu uporabniku spleta še bolj prijazne. Košarkarska zveza Slovenije ponuja tudi izjemno bogato video ponudbo. Slobasket TV, ki je še do pred kratkim deloval v testnem obdobju je z začetkom te sezone postal res vsebinsko bogat. Vsak teden pripravljajo oddajo o dogajanju v slovenski UPC 1. ligi , uporabniki pa lahko dostopajo do celotnih video posnetkov tekem v slovenske lige. Glede na to, da je za večje televizije slovensko prvenstvo v tem prvem delu očitno nezanimivo (ob ponudbi Eurolige in lige NLB) je to odličen način kako zainteresiranim le ponuditi vpogled pod slovenske koše.

Tudi Union Olimpija ima lepo urejeno spletno mesto, v zadnjem času pa vse več pozornosti posvečajo tudi zanimivi vsebini. Na svoji spletni televiziji Olimpija.tv ponujajo vse več dobro pripravljene lastne video produkcije. Tiskovne konference, intervjuji z igralci, pa še se že najde na tej spletni televiziji. Prvo ime Olimpije je še vedno Marko Milič in njegova “samostojna” spletna televizija milko.tv je odlična ideja za trženje najbolj prepoznavne lastne znamke. Očitno odgovorni pri Union Olimpiji iščejo vedno nove kanale do svojih navijačev. Danes so tako v povezavi s sponzorjem Siol-om predstavili tudi hišni oz. klubski blog.

Šport je s pomočjo razvoja širokopasovnega interneta res pridobil izjemno priložnost, ki pa jo je potrebno znati tudi izkoristiti. Zaenkrat to, vsaj na slovenskem področju, najbolje počnejo pri košarki. Morda bodo zgledu sledili tudi v drugih športih. Upam, da bodo z novim predsednikom Rokometne zveze Slovenije dobremu zgledu sledili tudi rokometu. Glede na to, da je košarka nekakšen pionir na področju izkoriščanja tehnoloških možnosti v komunikacijske namene lahko morda uporabniki kmalu pričakujemo spletne vsebine namenjene uporabi na sodobnih mobilnikih.