V preteklosti smo se (in so nas) imeli za individualne športnike. Velikokrat ekstremiste. Vse to smo še vedno, a v zadnjem desetletju smo dokazali, da niti najmanj ne zaostajamo v ekipnih športnih. Glede na število populacije so prav rezultati v številnih ekipnih športih posebnega pomena in nam jih zavidajo tudi veliko večji.

Zaradi številčnosti športnih panog na najvišjem nivoju bodo večno obstajale dileme o tem, kateri uspeh je pomembnejši. Konkurenca med športnimi panogami je skoraj močnejša kot marsikje v gospodarstvu.

Šport se rad primerja z gospodarstvom. Še posebej v dobi komercializacije se nam zdi, da lahko vsak uspeh ovrednotimo v denarju. Pa ga res lahko? Kakšne ekonomske učinke bo prineslo športno leto 2010 za Slovenijo? Športni uspehi bi naj športnikom in njihovim zvezam prinašali finančna sredstva. Uvrstitev nogometne reprezentance na SP je denimo NZS-ju res prinesla  dobrih 5 milijonov EUR dodatnih sredstev. Tudi za financiranja s strani javnih razpisov so pomembni pretekli rezultati. Kaj pa vpliv športnih uspehov na celotno gospodarstvo. Leta 2008 so Angleži izračunali, de je bilo zaradi njihove neuvrstitve na nogometni EURO 2008 njihovo gospodarstvo v celoti »oškodovano« za več kot milijardo funtov. Seveda so se našli tudi kritiki tovrstnih izračunov, ki so poudarjali da tovrstni športni dogodki le preusmerjajo porabo in ne nujno povečujejo gospodarsko aktivnost v celoti. Več o »angleški nogometni izgubi« in preusmerjanju porabe je napisano v članku tukaj. (link)

Zmagovalci športnega leta 2010 bodo zagotovo mediji. Več programa, več oglaševalcev. Tudi turistične agencije si manejo roke, saj smo Slovenci v preteklem letu pokazali, da zelo radi spodbujamo naše junake tudi na tujem. Večja bo prodaja TV sprejemnikov pa še kake skupine izdelkov…

Zaenkrat še nisem zasledil, da bi kak slovenski ekonomski inštitut meril vpliv nogometnega uspeha na slovensko gospodarstvo v prihodnjem letu. Čeprav so tovrstni izračuni precej zahtevna naloga pa pozitiven vpliv zagotovo obstaja. Slovenija bo zaradi udeležbe na treh velikih športnih dogodkih zagotovo dobila dodatno promocijo. Vrednost te promocije bodo marketinški strokovnjaki najbrž vseeno poskušali izraziti tudi v denarju.

Vseeno pa vsega ne moremo meriti skozi denar. Pozitivna samopodoba, ki bi jo prinesli morebitni dobri rezultati naših športnikov na državljane se najbrž ne more meriti finančno čeprav ni nič manj pomembna.

Kljub vsej uspešnosti slovenskega vrhunskega športa pa mislim, da nas na športnem področju čaka še veliko dela. Šport bi moral postati vrednota, ki ni odvisna le od trenutnih izjemnih dosežkov v vrhunskem športu. Šport niso le uspehi in šport ni le vrhunski šport. Spreminjanje kulture športa pa je naloga za celo desetletje ali več… Morda je pravi čas, da začnemo.

Kot se za MVP-ja spodobi je v TV-oglasu Lebron v prvem planu in bolj prepoznaven… Bela kreda in ploskanje s rokami sta že njegov zaščitni znak. Poleg vsega košarkarskega znanja. Ampak brez pravega nasprotnika bi bilo vse res dolgočasno, zato so pri Nike-u v oglas vključili oba glavna zvezdnika lige NBA.  Zanimiva parodija so te lutke ….

Inspiracijo novemu TV oglasu je dal kar Lebron James sam, s svojim že tradicionalnim ritualom mazanja rok in metanjem krede v zrak. Tovrstno dejanje pred vsako tekmo pa je eden najbolj prepoznavnih ritualov posameznega športnika pred tekmo. Fotografija Jamesa z razprtimi rokami in belo kredo v zraku krasi tudi  marsikatero naslovnico v tiskanih medijih in oglasih.

Oglas “Chalk” – 60-sekundna različica

Najbolj veseli pa smo vsi uporabniki spleta lahko zaradi dejstva, da ustvarjalci teh strani ne spijo na lovorikah. KZS je pred kratkim predstavila “spet” prenovljene spletne strani, ki so na prvi pogled še preglednejše in povprečnemu uporabniku spleta še bolj prijazne. Košarkarska zveza Slovenije ponuja tudi izjemno bogato video ponudbo. Slobasket TV, ki je še do pred kratkim deloval v testnem obdobju je z začetkom te sezone postal res vsebinsko bogat. Vsak teden pripravljajo oddajo o dogajanju v slovenski UPC 1. ligi , uporabniki pa lahko dostopajo do celotnih video posnetkov tekem v slovenske lige. Glede na to, da je za večje televizije slovensko prvenstvo v tem prvem delu očitno nezanimivo (ob ponudbi Eurolige in lige NLB) je to odličen način kako zainteresiranim le ponuditi vpogled pod slovenske koše.

Tudi Union Olimpija ima lepo urejeno spletno mesto, v zadnjem času pa vse več pozornosti posvečajo tudi zanimivi vsebini. Na svoji spletni televiziji Olimpija.tv ponujajo vse več dobro pripravljene lastne video produkcije. Tiskovne konference, intervjuji z igralci, pa še se že najde na tej spletni televiziji. Prvo ime Olimpije je še vedno Marko Milič in njegova “samostojna” spletna televizija milko.tv je odlična ideja za trženje najbolj prepoznavne lastne znamke. Očitno odgovorni pri Union Olimpiji iščejo vedno nove kanale do svojih navijačev. Danes so tako v povezavi s sponzorjem Siol-om predstavili tudi hišni oz. klubski blog.

Šport je s pomočjo razvoja širokopasovnega interneta res pridobil izjemno priložnost, ki pa jo je potrebno znati tudi izkoristiti. Zaenkrat to, vsaj na slovenskem področju, najbolje počnejo pri košarki. Morda bodo zgledu sledili tudi v drugih športih. Upam, da bodo z novim predsednikom Rokometne zveze Slovenije dobremu zgledu sledili tudi rokometu. Glede na to, da je košarka nekakšen pionir na področju izkoriščanja tehnoloških možnosti v komunikacijske namene lahko morda uporabniki kmalu pričakujemo spletne vsebine namenjene uporabi na sodobnih mobilnikih.

Gledanost celotne serije finalnih dvobojev na ameriški televiziji ABC se je glede na lansko sezono dvignila za 50 odstotkov. Da pa bi bila številka bolj logična je treba povedati, da je bil lanski finalni obračun med San Antoniom in Clevelandom daleč najslabše gledani finalni obračun v novejši zgodovini lige (-27 % glede na prejšnje leto). Kljub temu je letošnji finalni obračun dosegel rekordno gledanost po letu 2000. V preteklih letih je namreč gledanost finalnih dvobojev v ligi NBA

Kot najbrž v vseh športih imajo nekateri klubi v ligi NBA veliko večje baze privržencev oziroma simpatizerjev.  Los Angeles Lakersi so v ligi NBA med največjimi po tej statistiki. Če k temu prištejemo še  “zgodovinski” Boston, ki si  je poseben status zaslužil s svojimi uspehi v romantičnih časih košarke 60-tih, 70-tih in 80-tih letih in, če se samo spomnimo legendarnih dvobojev Larry Birda in “Magic” Johnsona potem je jasno, da je v primeru letošnjega finalnega dvoboja veljalo klasično pravilo sinergije.

Klub temu, da sodobnega športa zaradi komercializacije včasih ni mogoče razpoznati je očitno še vedno tradicija tista, ki je nujni sestavni del uspešnih športnih zgodb.

Tole naj bi bil okviren seznam najboljših zaslužkarjev v evropski košarki za iztekajočo se sezono, ki ga je sestavil nek španski športni časopis. Zneski pa naj bi bili neto vrednosti. Ker nekatere pogodbe niso povsem javne morda spodnji seznam ne ustreza dejanskim plačam posameznikov.

1. Sarunas Jasikevicius (Panathinaikos) 4.2mio €
2. Theodoros Papaloukas (CSKA) 3.5mio €
3. Ramunas Siskauskas (CSKA) 2.5mio €
4. Arvydas Macijauskas (Olympiakos) 2.2mio €
5. Lazaros Papadopoulos (Real) 2.0mio €
6. Alexei Savrasenko (CSKA) 2.0mio €
7. Dimitris Diamantidis (Panathinaikos) 1.9mio €
8. J.R. Holden (CSKA) 1.85mio €
9. David Anderson (CSKA) 1.8mio €
10. Nikola Vujcic (Maccabi Tel Aviv) 1.7mio €

Nekje hitro pod 10 mestom pa lahko najdemo tudi Matjaža Smodiša. Ker se mu je letošnja pogodba iztekla lahko pričakujemo, da bo z novo pogodbo, ki jo je podpisal z evropskim klubskim košarkarskim prvakom CSKA-jem uvrščem med 10 najbolje plačanih igralcev v Evropi.

Kaj za hudiča bi naj pomenilo tole: “Bedeti na široko posejati… Udarjanje z nogo ob nogo… Zakaj več sporočilo.” Kdo je to pisal oziroma prevajal me res zanima. A ima kdo kako idejo kako je tole mišljeno? Včasih si res ne želim slovenščine. Evo tole je screen moje nočne more če ima kdo kako razlago se priporočam.

Čeprav čakamo še na finale nogometne lige prvakov, pa je že sedaj jasno, da bo zmagovalec eno od dveh morda najbogatejših moštev v nogometu. Manchester United je klub katerega vrednost je ocenjena na neverjetnih 1,3 milijarde Eurov. Njihov letošnji naprotnik v finalu Chelsea, pa že nekaj let velja za klub, ki lahko kupi kogarkoli si njihov lastnik Abramovič pač zaželi.

Glede na to, da so letos v najmočnejši konkurenci praviloma zmagovale najbogatejše ekipe v posameznem športu bi lahko rekli, da je denar garancija za uspehe. Vsi se s tem ne bodo strinjali. Pred nekaj leti, ko je rokometno ligo prvakov osvojilo celjsko moštvo RK Pivovarna Laško, denar ni bil glavni zaslužni za uspeh. Takrat je prevladalo izjemno srce in ekipni duh. Ob neomejenih sredstvih ekipe včasih pozabljajo na to vrlino, ki je še vedno nujno potrebna a osvajanje zmag.

Proračuni evropskih košarkarskih ekip se v zadnjih letih zelo povečujejo. To žal ne velja za našo Union Olimpijo. Sicer pa proračun ekipe ni noben garant uspeha, a kljub temu nekaj o moči posameznih ekip vseeno pove. V Evropi se očitno oblikuje evropska košarkarska smetana. To se ekipe, katerih proračuni so preko 30 milijonov dolarjev. Najbogatejši evropski košarkarski klub je moskovski CSKA, ki s svojim proračunov 50 mio. dolarjev že dohiteva ekipe iz veliko bogatejše lige NBA.

Točni podatki o proračunih določenih ekip so bolj ali manj poslovna skrivnost, nekaj podatkov pa vseeno pride na dan. Vprašanje ostajo, koliko so ti podatki zanesljivi saj lahko pride pri metodologiji izračuna do različnih napak.

Iz ruske vira (sport-express.ru) so povzeti spodnji podatki o proračunu evropskih košarkarskih ekip v letu 2007/08. Spisek klubov ni povsem popoln, zato vrsti red ni nujno pravilen. Navedene številke so v US dolarjih.

1. CSKA Moskva (Euroleague) 50,000,000
2. Panathinaikos Atene (Euroleague) 42,120,000
3. Real Madrid (Euroleague) 39,000,000
4. Olympiakos Piraeus (Euroleague) 35,880,000
5. FC AXA Barcelona (Euroleague) 34,320,000
6. Tau Vitoria (Euroleague) 31,200,000
7. Unicaja Malaga (Euroleague) 28,080,000
8. Dynamo Moskva 20,000,000
9. Kimki 18,000,000
10. Montepaschi Siena (Euroleague) 17,160,000
11. Maccabi Tel Aviv (Euroleague) 16,000,000
12. Dynamo Moscow region 14,000,000
13. Unix(Russian) 14,000,000
14. Virtus Bologna (Euroleague) 14,000,000
15. Badalona 12,480,000
16. Aris TT Bank (Euroleague) 12,480,000
17. Efes Pilsen (Euroleague) 12,000,000
18. Lietuvos Rytas (Euroleague) 11,000,000
19. Fenerbahce Istanbul (Euroleague) 11,000,000
20. Dynamo Kiev 11,000,000
21. Alba Berlin 9,360,000
22. ……
    

• Cibona Zagreb (Euroleague) 4,680,000
• Partizan Beograd (Euroleague) 4,680,000
• Crvena Zvezda Beograd 3,120,000
• Olimpija Ljubljana(Euroleague) 3,120,000

Vir

Pravkar poteka finalni turnir letošnje Eurolige. Glede na vrednost ekipe je glavni favorit znan. Ruski CSKA je že v polfinalu premagal močnega konkurenta TauCeramico, katere proračun bi naj bil 31 mio. dolarjev. V finalu se bo Smodiševi ekipi zoperstavil Maccabi iz TelAviva, katerega proračun bi naj v letošnji sezoni znašal le (glede na to, da je Maccabi v zadnjem desetletju veljal za enaga najbogatejših klubov v Evropi) 16 mio dolarjev. Bo zmago odnesla daleč najbogatejša ekipa v Evropi? Naj spomnim, da je v osmini finala 42 mio. dolarjev vredi Panatinaikos izgubil od le slabih 5 mio. dolarjev vrednega Partizana.