Športne vizije 2

Začetek novega leta je v izjemno močni konkurenci slovenskih športnih uspehov pripadel Petri Majdič. Pred leti, ko nas Petra še ni razvajala z vrhunskimi rezultati je bil smučarski tek v Sloveniji drugo, najbrž pa kar tretje razreden šport. Izjemni uspehi Petre v zadnjih sezonah (20 zmag v svetovnem pokalu) so smučarski tek tudi medijsko postavili ob bok alpskemu smučanju. Del razlogov gre iskati tudi v razvoju smučarskega teka v smeri medijsko zanimivega športa. Vse se je začelo s tekmami v sprintih, prav v katerih se je najprej uveljavila Petra Majdič. Dokončna komercializacija smučarskih tekov pa so medijem prirejena tekmovanja tipa Tour de Ski. Nekateri pravijo, da gre le za cirkus, ki ima kaj malo povezave s klasičnim smučarskim tekom kot so ga poznali pred desetletjem ali več. A prav ta cirkus je še kako pomemben pri »preživetju« smučarskih tekov v vse močnejši konkurenci zimskih športov. Po zaslugi Petre Majdič smo v tem “nordijskem cirkusu” letos že spet uživali tudi Slovenci. V prvih desetih dneh novega leta smo kar 8 krat stiskali pesti za našo najboljšo športnico leta 2009. Končno drugo mesto in izjemen že skoraj epski boj s Poljakinjo Kowalczykovo je še enkrat pokazal velik športni in marketinški potencial Petre Majdič.

Petra Majdič je poleg naslova najboljše športnice pred kratkim prejela tudi priznanje najmočnejše blagovne znamke med slovenskimi športnicami. Priznanje (video link), ki so ji ga podelili na Sporto konferenci si nedvomno zasluži, a se ob tem sprašujem koliko njenega marketinškega potenciala je izkoriščenega? Po mojem občutku veliko premalo, čeprav so se pri sponzorju Uniturju pohvalili (video link), da odlično sodelujejo s Petro.

Sponzorji Petre Majdič bi lahko dobili veliko več kot le nalepko na njenih oblačilih. (Čeprav so se tudi te nalepke ob vseh uspehih in medijski izpostavljenosti v zadnjih dneh bogato poplačale). Morda je Unitur oz. Rogla z organizacijo svetovnega pokala v smučarskih tekih letos res “izkoristil” Petrino ime, a to še zdaleč ni dovolj. Na spletni strani Uniturja po končanem  Rogla open-u ni nikjer več zaslediti povezave Petre Majdič s tem zimsko športnim središčem. Res je, da ima Rogla “naravno povezavo” s Petro, saj kar nekaj treninga opravi prav na Rogli. Kaj pa morebitni drugi sponzorji?

Zanima me koliko navijačev Petre Majdič zna našteti kakega izmed njenih osebnih sponzorjev. Časa v tekmovalni sezoni za promocijske obveznosti pri sponzorjih zagotovo ni dovolj, zato so še toliko bolj pomembni novi načini komuniciranja, ki jih omogoča internet. Socialna omrežja, facebook, tiwitter, blogi, …. vsa ta orodja omogočajo idealno komunikacijo športnika z javnostjo, sponzorji, navijači.. A  Petre Majdič na internetu ne boste našli. Vsaj tistih uradnih osebnih predstavitev ne. Na omrežju Facebook je kar nekaj »navijaških« strani in skupin Petre. Največja šteje čez 8000 članov. Glede na enostransko komunikacijo oboževalcev (ki je bila na račun čestitk ob zadnjih uspehih še posebej množična) mislim, da to ni uraden profil, za katerim bi stala Petra Majdič ali njeni zastopniki.

Kuj železo dokler je vroče se glasi slovenski pregovor. Vrhunski rezultati, medijska pokritost smučarskih tekov in njene osebnostne značilnosti dajejo Petri izjemen potencial, ki ga je imel v preteklosti in sedanjosti le malo kateri slovenski športnik. Njen potencial v tem trenutku presega meje Slovenije. Tudi zato bi rad videl več in boljše načine koriščenja blagovne znamke Petre Majdič. Tudi in predvsem na spletu…

Kdo sploh bi moral imeti interes za vzpostavitev spletnih strani Petre Majdič. Je to naloga Petre same, smučarske zveze, sponzorjev, ali vseh strani skupaj?  Najbrž slednje, a ker razumem, da vrhunski športnik v času sezone večino svoje energije namenja športu, bi pričakoval večji interes in pobudo smučarske zveze in sponzorjev.

Za konec le še čestitke Petri Majdič za izjemne športne dosežke v zadnjih dneh in veliko dobrih želja tudi za olimpijske igre.  Od tistih, ki skrbijo ali bi morali skrbeti za izkoriščanje njene znamke pa bi rad videl še veliko več .

Pred dvema dnevoma sem na spletnem naslovu mednarodne atletske zveze naletel na najnovejši zapis Primoža Kozmusa. Izpostavljen naslov na prvi strani in slika Kozmusa me je kar malo presenetila. Že res, da je olimpijski prvak, a še vedno prihaja “le” iz Slovenije. Primožev zapis, za katerega sem ugotovil, da je le zadnji v vrsti, sem z veseljem prebral. Na koncu se je, kot je pri njem že v navadi, dotaknil vroče teme priznavnja dosežkov športnikov in nagrajevanja le teh s strani države in politike. Ni kaj,  dobro napisano.  Predvsem pa bolj  diplomatsko kot smo to bili vajeni pred meseci.

V Sloveniji je Primož s svojo nediplomstsko “zahtevo” po rentah za športnike požel zelo mešane odzive. Zaradi nediplomatske drže in precej radikalne zahteve za te gospodarske čase, najbrž več nasprotnikov kot tistih, ki se v popolnosti strinjajo s svojo pobudo.  Primož je žal šel celo tako daleč, da je “grozil” s svojim umikom iz športnih prizorišč za nedoločen čas. Žal se s tem konča njegov zadnji zapis na  njegovem blogu, ki je bolj zanimiv del njegove spletne strani in sem ga rad prebiral.  Zadnje mesece žal pogrešam še kak zapis.  Morda so bile njegove besede o umiku mišljene kot umik iz bloga…

Primožev uspeh na Olimpijskih igrah ga je dokončno postavil med najprepoznavnejše slovenske športnike, ki mora biti zanimiv za največja slovenska podjetja. Vprašnje pa je kako na njegovo sponzorsko privlačnost in podobo v javnosti vplivajo njegove izjave in zahteve po rentah za športnike. Nekako dvomim, da je nediplomatska pot v tem vprašnju pozitivna za njegovo podobo v javnosti. Kaka raziskava na to temo bi me zelo zanimala.

Primoža zelo cenim kot športnika, ki si kot eden redkih Slovencev, upa zastavljati visoke cilje. Tudi pri njegovi pobudi za rente športnikom dela po teh svojih navadah in ima vso pravico.  Vendar politika ni šport in primerjanje Belorusije, ki svoje junake bogato finančno nagradi, s Sloveniji, ki tega ne počne na tak način in je zato po njegovem mačehovska, pač ni najboljša pot.

Ob tem sem se spomnil slavnih besed nekdanjega predsednika ZDA, ki je sicer v povsem drugem kontekstu nekoč rekel: …” And so, my fellow Americans: ask not what your country can do for you – ask what you can do for your country.”

David Beckham je uspel narediti prav medijski pomp v Los Angelesu. Pred kratkim je oživela tudi uradna spletna stran Beckhama na kateri je tudi njegov blog. Blogati je šele začel, a očitno lahko najpopularnejši blogerji pričakujejo resno konukrenco. (Kot vabo za branje ponuja originalen in podpisan nogometni dres njegovega novega kluba.) O čem bo pisal je težko reči, najverjetneje pa mu novic iz zvezdniškega sveta ne bo zmanjkalo. Upam, da tudi tistih športnih ne pozabi. Nogometna legenda Pele je že izjavil, da se bo moral Beckham resno posvetiti treningu v kolikor bo hotel pustiti pečat na nogometnih igriščih in ne samo v zvezdniškem življenju.

Na spletu pa je vse polno spletnih strani o zvezdniških športnikih. David Backham pa jih ima po moji čisto površni oceni največ. Vsaj kar se moškega dela športnikov tiče. Informacije o športnikih so precej iskano blago na spletu. Tisti najslavnejši in “najlepši” seveda poberejo smetano.

Ob izjemnih uspehih, aferah še najbolj pa ob škandalih se iskanje po športnikih zelo poveča. Tako je tudi moj blog prejšnje dni doživel izjemno povečanje iskanja Jolande Čeplak. Povsem nepomemben prispevek o spletni strani Jolande se je sprevrgel v pravi hit zadnjih dni.