V preteklih tednih in mesecih se je na veliko šušljalo o podkupovanjih in drugih nečednostih odločujočih posameznikov pri FIFI.  Le najbolj naivni lahko verjamejo, da je ena čistka odnesla vse “črne ovce”. Celotna organizacija vse prevečkrat deluje zelo sumljivo. Prevelika moč in vpliv je pač lahko nevarna. In FIFA s predsednikom na čelu prav rada igra “big-playerja”, naj si gre za nogomet, komunikacijo s sponzorji ali vladami tega sveta. FIFA  je znana po tem, da organizatorjem postavi svoje pogoje glede plačevanje oz.bolje neplačevanja davkov v državi gostiteljici. Prav ta FIFA seveda vrača denar skozi druge kanale in si tako kupuje družbeno priznanje in moč. Ne bi mogel trditi, da je odločitev olimpijskega komiteja, ki organizacijo podeljuje na podlagi večjega števila glasovalcev bolj poštena in pregledana. Pa vseeno, vsega 22 članov IO FIFE (dva so dobili pri prejemanju podkupnine in jih izločili) bo čez nekaj ur odločilo, kdo bo tisti srečnež, ki bo lahko organiziral največji športno-družbeni dogodek, ki smo mu priča vsake 4 leta. Zmagovalec je tisti za katerega se odloči večina glasujočih, v posameznem krogu glasovanja pa izpada po kandidat z najmanj prejetimi glasovi.

Torej kako bo odločilo 22 predstavnikov IO in po možnosti še sam predsednik? Sistem rotacije organizacije prvenstva, ki ga je vpeljal Sepp Blatter vsaj nekoliko spreminja pravila. Leta 2018 je po dogovoru na vrsti Evropa, leta 2022 Azija,  Avstralija ali ZDA.

Kakšno vlogo imajo končne javne predstavitve pri izbiri organizatorja? Po moje prav velike ne, kljub temu sem z zanimanjem pogledal večino predstavitev .

Organizator svetovnega prvenstva 2018 bo ?

Leta 2018 bo spet na vrsti Evropa. Po zelo uspešnem prvenstvu v Nemčiji leta 2006, je konkurenca tudi za tokratno priložnost močna.  Zame prvi favorit ostaja Anglija. Mnogi vlogo to vlogo pripisujejo Rusiji, saj vzhod Evrope še ni gostil prvenstva.  Ostali dve kandidaturi “Belgija in Nizozemska” ter Španija in Portugalska”  sta sicer všečni, a najbrž malo verjetni ob tako velikih protikandidatih.

V prid Angliji govori veliko dejstev. Pravzaprav imajo vse. Tudi njihova predstavitev, podpora celotne politične elite in javnosti daje upanje v njihov uspeh.

Glavni nasprotnik Rusija stavi na taktiko neodkritih zakladov, ki jih skriva vzhod.  V predstavitvi niso pozabili izpostaviti, da je zahodna Evropa gostila prvenstvo 10 krat, vzhod (med katerega so po uporabljenem zemljevidu šteli tudi Slovenijo) pa še nikoli. Ne vem, če je primerno govoriti o glasovanju, kot o načinu podiranju zadnjih zidov v Evropi. Številčna delegacija, ki se je zvrstila na odru daje vtis izjemno mogočne države, ki bi bila sposobna organizacije prvenstva.  Ker se prava igra odvija za kulisami, me res zanima kaj je tam počela Rusija.  Prepričan sem, da znajo igrati tudi tako igro. Seppu Blatterju so se ob predstavitvi Romana Abramoviča sumljivo svetile oči. Rusija je na nek način zelo podobna FIFI. Na zunaj prestižna in demokratična, znotraj vse drugo.

Moj izbor: Za Anglijo.

Organizator svetovnega prvenstva 2022 bo?

Do leta 2022 je še dolga doba. Skoraj predloga za odločanje že danes. Prvenstvo bi naj po rotacijskem načelu pripadlo Aziji oz. Oceaniji , da pa bi bil izbor bolj zanimiv so dodali še ZDA.

Na stavnicah so favoriti ZDA, čeprav mene ne prepričajo povsem. Protikandidata, ki še imata možnosti sta Katar in Avstralija. Nihče med njimi in v regiji prvenstva še ni gostil in to je tudi njihova največja prednost. Osebno mi je najbolj simpatična kandidatura Avstralije, ampak dežela tam spodaj je daleč vstran, v povsem drugi časovni coni, nogomet ni najbolj priljubljen šport, daleč od navijačev. Vse polno vprašajev. Katar obljublja skoraj neverjetne stadione, očitno razpolaga z izjemnimi finančnimi sredstvi in obljublja svetlo prihodnost celotnega bližnjega vzhoda.

Oba kandidata daljnega vzhoda, Japonska in Južna Koreja najbrž nimata nikakršnih možnosti.  Oba sta v skupni organizaciji “pred kratkim” že gostila prvenstvo. Nobena med njimi ni nogometna velesila, res pa sta del velikega azijskega nogometnega trga.

Vse predstavitve za leto 2022, so bolj kot  “evropske” izpostavljale finančne iztržke, ki bi jih prineslo prvenstvo FIFI. Katar poudarja odlične povezave z Evropo in polovico drugega sveta. Poleg tega še posebej tudi časovne cone, ki bi omogočale maksimalno gledanost in posledično višje zneske TV pravic.

Podoben argument o izjemni priložnosti za rekordna prihodke so izpostavili tudi v primeru kandidature ZDA. Rekordno veliko gledalcev, rekordne vsote za TV pravice na ameriškem trgu, rekordne vsote sponzorjev, ki so povečini “ameriške” multinacionalke itd. Dragi Američani morda le pozabljajo, da nogomet ni odvisen le od njih, čeprav verjamem, da bi FIFA rade volje vzela še njihov večji delež.

Čeprav osebno mislim, da kandidatura Japonske nima možnosti, je zanimiv način s katerim so se predstavili oz. na katerega so stavili. Nova tehnologija in digitalizacija prvenstva, ki bi le tega prenesla v vse države tega sveta.  Njihov načrt gostovanja prvenstva v 208 državah po svetu skozi 3-D live projekcije na stadionih je revolucionarna. Zagotovo preveč za nogometni svet, ki ni znan po tem, da temelji na novostih. Pa vseeno, med vrsticami šefa Sony-ja smo razbrali ne nepomemben podatek. Nova tehnologija lahko prinaša popolnoma nove vire zaslužka in pravice, ki jih lahko trži FIFA. In spet smo pri denarju…

Moj izbor: Jaz bi podelil Avstraliji.

Težja odločitev kot pri evropskih kandidatih. Noben ne prepriča povsem.  ZDA so prvenstvo že imele morda je prehitro za ponovitev. Katar? Z zanimanjem bi spremljal kako bi se tega lotili oni, ampak preveč bi dišalo po denarju.

Letošnje finale ne bo postreglo z tako zvenečimi imeni angleškega nogometa. Finalista Cardiff City in Portsmouth pa bosta zagotovo naredila vse, da v svoje vitrine postavita ta najstarejši in prestižni nogometni pokal.

Kako pomembno in tržno zanimivo je igranje finala FA Cup-a priča tudi podatek, da je po polfinalni zmagi Cardiff Cityja njegov sponzor (CommDirect), ki oglašuje svoje ime na dresih Cardiffa, dobil finančno zelo zanimivo ponudbo neke stavnice s sedežem v Aziji. Azijski poslovneži so bili pripravljeni odšteti 500.000 funtov, za “najem” oglasnega prostora na dresih ekipe Cardiff City-ja v času finalne tekem na Wembleyu. Po premisleku sponzorja in kluba so odgovorni to ponudbo zavrnili. Zanimivo je, da se dvoletna pogodba med CommDirectom in nogometnim klubom Cardiff City izteče ravno po tej tekmi. Celotna vrednost dvoletnega sponzoriranja na dresih kluba pa ni bila znatno višja, kot je bila ponudba azijskega podjetja za eno samo tekmo.

Uradna pojasnilo kluba je bilo , da bi bilo tako ravnanje nepravično do navijačev saj bi njihovi ljubljenci, na najpomembnejši tekmi, na igrišče prišli z drugim napisom na prsih, kot ga nosijo navijači, ki so ta dres kupili sami. Vse se pač ne da kupiti z denarjem.