Športne vizije 2

Zadnje dni medije polni Tiger Woods. Na njegovo žalost ne le športnih in finančnih strani. Novica, ki se je začela z razbitim avtomobilom je prinesla nepričakovano afero, katero so z veseljem pobrali vsi svetovni mediji. Le ti samo še tekmujejo v dodajanju pikantnih zgodb o njegovem »skritem« življenju. Vse to pa bo zagotovo močno zamajalo njegovo tržno vrednost.

Woods je nedvomno naredil veliko napako. V bistvu je za svoje početje odgovoren svoji družini in ne medijem oz. javnosti. S svojim delnim priznanjem družinskih težav je medije prosil tudi za spoštovanje zasebnosti. Za to ima vso pravico, a pričakovati, da bo javnost v tem trenutku spoštovala njegovo željo je utopično, kljub temu, da so ga podprli nekateri znani športniki.

Športni zvezdniki ob takih škandalih pač  ne morejo pričakovati zasebnosti.  Največji del svojih astronomskih zaslužkov dobivajo iz naslova sponzorstev, ki so posledica njihove prepoznavnosti in nenazadnje medijev. Res moramo k temu prišteti še izjemne športne dosežke, a le ti še zdaleč niso dovolj. Medijska prepletenost in globalizacija sta pripeljali do tega, da smo dobili peščico super zvezdnikov, ki obvladujejo tisti najbogatejši del sponzorskega trga. Eden takih je (bil) tudi Tiger Woods.

Pri svojih 33 letih je že zdavnaj postal športna ikona. Revija Forbes ga je letos razglasila za prvega športnika milijarderja. Njegova podoba je privabljala najbogatejše znamke iz sveta bančništva, poslovnih storitev, luksuznih izdelkov, športne opreme…

Kakšne bodo finančne posledice za Woodsa? Oziroma še boljše, kakšne bodo posledice za športne mega zvezdnike?

Woods ne bo nikoli bankrotiral. Zagotovo pa se bodo za nekaj časa ustavili njegovi vrtoglavi sponzorski zneski. Škoda, ki jo mu prinašajo nove pikantne zgodbe pa je vsak dan večja. Sprva nihče ni pričakoval, da bi si kdo izmed njegovih sponzorjev upal zapustiti tako veliko ime. A zadnje dni se tudi to spreminja. Odziv na Woodsovo izjavo, da želi zasebnost je prišel tudi s strani sponzorjev. Razumejo… a to z drugimi besedami pomeni, tudi oni si v teh dneh ne želijo glasno izgovarjati njegovega imena. Zadnji TV oglas največjih ameriških TV postajah v katerem nastopa Woods se je vrtel 29. novembra. Neka ameriška stavnica je razpisala stavo na dogodek, kdo izmed njegovih sponzorjev ga bo prvi zapustil. In ni bilo potrebno dolgo čakati. Nekateri so že na izstopnih vratih. Zagotovo bo sledil še kdo.

Tiger Woods je v letu 2009 zaslužil preko 100 milijonov dolarjev s strani sponzorstev. Če k temu prištejemo še nagrade na turnirjih je njegov zaslužek okrog 120 mio. USD. Najbrž tako bogatega izplena ne bo videl še kar nekaj časa. Kako dolgo bo potreboval, da bo »opral« svoje ime in ali bo lahko sploh še kdaj njegovo ime toliko vredno. Dvomim. Čeprav nekaterim je to uspelo in predvsem na račun izjemnih športnih dosežkov. Eden teh povratnikov je Kobe Bryant. Tudi on je bil med največjimi zvezdniki, a ga je obtožba posilstva in sojenje spravilo v težek položaj, ko so mu vrata zaprli mnogi sponzorji. Po nekaj dolgih letih je s pomočjo dokazovanja na parketu in izjemne popularnosti na azijskem trgu spet med največjimi, če ne največje košarkarsko ime. Pred kratkim je neprijetno resnico sponzorjem prinesel tudi Michael Phelps.

Kljub vsemu bo zadnji primer »padlega« zvezdnika Woodsa največji. Pa ne zato, ker bi Woods naredil največjo prevaro, predvsem zato, ker je bil najbolj popoln med vsemi. Tiger Woods je bil simbol za popolnost, uspešnost, ki ni bila mišljena zgolj na golf igrišču. Takega so pomagali ustvarjati tudi mediji.
Izgubo pa ne bo čutil le Woods. Tudi organizatorji turnirjev brez Woodsa, če se bo le ta res za nedoločen čas poslovil od golfa, bodo še kako pogrešali superzvezdnika. Kvote gledanosti turnirjev brez njega so skoraj polovico nižje, kot tiste z njim.

Lahko zadnji primer »padlih« športnih zvezdnikov spremeni odnos sponzorjev do športnikov posameznikov. Se jim splača igrati le na eno ali dve karti? Znamka Gillette je v zadnjem mesecu izgubil dva svoja obraza. Najprej začasno francoskega nogometaša Henrya zaradi njegove spretne roke pri odločilnem golu za nastop v Južni Afriki in sedaj v veliko težji obliki še Woodsa. Ostaja le še Federer…

Po zadnjih dogodkih bo morda kdo izmed sponzorjev bolj kritično presodil vrednosti, priložnosti in nevarnosti, ki jih lahko pridobi ali utrpi s povezovanjem s športniki posamezniki. Če bodo to občutili le tisti največji, ki že tako dobivajo preveč ne bo najbrž nobene škode.

Pred meseci, ko je angleški tabloid objavil zgodbo in fotografijo o Phelpsu in njegovim kadilskih zabavah je bila novica precej delikatna.  Šport in droge pač ne gredo skupaj, pa tudi če gre za take, ki nikakor nemorejo pomagati k boljšim  izzidom. Vsaj take so norme, ki nam jih je postavlja naša družba. Na Phelpsovo srečo sta se takrat dokaj umirjeno odzvala Mednarodni olimpijski komite in ameriška plavalna zveza, s tem pa olajšala delo Phelpsu pri njegovem opravičilu in krpanju imidža.

Pred dnevi smo dočakali nadaljevanje. Ne vem, ali je kriva kriza v časopisni dejavnosti ali kaj drugega, a dejstvo je, da ravno take zagotavljajo številne bralce. Striptizeta, ki trdi da si Phelps zasluži še 9 zlato za njegove sposobnosti v postelji… Seveda ne pozabi omeniti vseh “slabosti”, ki jih ima ta mladi zvezdnik,  ki se nikakor ne skladajo s podobo uspešnega športnika in “popolnega maminega sinčka”, se pa še kako skladajo s stvarmi, ki jih radi beremo v rumenem tisku. Ali lahko njegov seks z dvema striptizetama, pri njegovih 23 letih, res ogrozi njegovo kariero? Športne zagotovo ne.  Finančno pa bo, vsaj malo, zagotovo prizadelo.

Predvsem zato, ker je bil njegov imidž do sedaj močno povezan z idealom pridnega in uspešnega  sinčka, za katerim stoji ponosna mama. Ravno tako podobo je Phelps in NBC kot glavni “promotor” povdarjal na olimpijskih igrah v Pekingu. Načrtovana poteza, zaradi katere so mu po Pekingu napovedovali za plavalca izjemno bogate sponzorske pogodbe. Plavanje je bilo eno od najbolj spremljanih tekmovanj v okviru OI, še posebej Phelps je pred zaslone pritegnil milijone gledalcev med njimi veliko žensko populacijo srednjih let.

Phelps je  zaradi zadnjih “afer” že povečal popularnost pri povsem novi skupini. Najbrž bo (če bo uspešno plaval še naprej) prepričal mnoge mlajše gledalce, ki so po svojem zanimanju bolj generacija, ki spremlja adrenalinske in mladostne X-games pred Olimpijskimi igrami.

Zanimivo bo videti, če bodo tudi pri trženju njegove podobe nastale spremembe.  Nesmiselno bi bilo pretirano krpanje “starega Phelpsa”,  Čas je da se pri njegovih 23 letih rodi “novi” odrasel zvezdnik. Kellogs je sodelovanje z njim prekinil že po aferi “Pipa”, morda bo zdaj sledil res še kdo.  Načrt, bi postal ena najbolje prodajanih športnih blagovnih znamk v naslednjih štirih letih, bo sedaj le težko dosegljiv. Nenazadnje gre le za plavanje, ki je daleč od nogometa, košarke, tenisa in še kakega športa.

Na nek način je prav njegova olimpijska podoba spodbudila vse sedanje “vroče” afere.  Če se bo Phelps uspel motivirati in se vrniti v bazen z novimi rekordi bo vse skupaj hitro pozabljeno. Še vedno bo najboljši plavalec vseh časov. To, da le ne bo med največjimi športnimi  zaslužkarji vseh časov, pa vsaj zanj ne bi smel biti večji problem. Od Phelpsa  zdaj pričakujem le še malo Rock’n'Rolla. Na to me namreč spominja njegovo plavanje v vodni kocki Pekinga.

V zadnjih mesecih se je veliko govorilo o rokometu in sodnikih. Tisto kar se je že dolgo časa sumilo se je sedaj očitno preselilo v javno debato. Evrospka rokometna zveza EHF je sprožila  nekaj uradnih preverjanj preteklega sodniškega dela, še več pa so jih sprožili klubi sami, ki so začeli z medsebojnimi obtoževanji. V glavnem bi naj šlo za podkupovanja sodnikov, tudi na največjih rokometnih tekmah.  Med sodniki, ki so se že znašli v preiskavi pa so tudi bolj znani, kot sta nemška sodnika Ullrich in Lemme. Uradno je potrejeno tudi, da sta se na spisku preiskave znašla tudi slovenski par Požežnik in Repenšek. Središče preiskav je seveda v Nemčiji, kjer v rokomet vlagajo največ in kjer je po drugi strani tudi največje rokometno tržišče.

Problemematično delo sodnikov izhaja že iz samih ohlapnih pravil. Razvoj rokometa in zaostrena konkurenca v preteklem desetletju pa so vse to še potencirali. Sodniki so tako še bolj na udaru, velik del krivde za trenutno stanje pa zagotovo nosi mednarodna rokometna zveza, ki je dolgo delovala zelo netransparentno in ni čutila potrebe po razčiščevanju spornih zadev v tem lepem, dinamičnem, a tudi grobem športu.

Ob vseh teh aferah v sodniški organizaciji se lahko zgodi, da bo najbolj kratko potegnil prav rokomet, ki je ob aktualni gospodarski krizi v še večji nevarnosti. Nemški klubi in liga, kjer se je v rokomet vlagalo ogromno je prišla do prelomne točke, ki lahko zaustavi tudi razvoj tega športa. Ustanavljanje rokometne lige prvakov je bil dokaj velik korak naprej v najelitnejšem evrospkem tekmovnaju, a se že iz samih sprememb, ki se dogajajo dokaj hitro se vidi, da prave formule še ni.  Glavno tekmovalno vprašanje je spet dilema med kakovostjo in geografsko pokritostjo. Velik del kakovosti je zbran v nemški ligi. Sledi Španija, Francija in nekaj držav med katerimi lahko hitro najemo tudi Slovenijo.

Sicer pa je tudi minulo svetovno prvenstvo v rokometu minilo v znaku spraševanja novinarjev o moči posameznih zvez in vplivnih ljudi, ki narekujejo sojenje. Tako okolje kjer se v vsaki tekmi govori o spornih sodniških kriterijih in politiki katera določa prvake, nikakor ne more biti stimulativno okolje za nova vlaganja v ta šport. Če si dovolim rokomet primerjati s košarko hitro opazimo veliko razliko. Kot v vsakem športu tudi tam kdo dregne ob sodniški kriterij na posamezni tekmi, a nikoli na tako očiten in sistematičen način kot se to že leta dogaja v rokometu. Tako obravnavanje rokometa lahko ima pri tem športu podobne posledice, kot je bil to primer v kolesarstvu, kjer so neprestane dopingške afere dodobra uničile šport oziroma iz njega pregnale veliko kapitala in oboževalcev.

Tudi Slovenija je ogrožena. Za majhno slovensko tržišče imamo dokaj širok kvaliteten vrh, kar se letos kaže tudi v državenm prvenstvu. Prvič v zgodovini slovenskega rokometa so Celjani izgubili primat. Zasluženo, a vseeno v upanju, da bo to dovolj velika “budnica” ki jih prebudi in vrne na novo pot. Ko igralci po tekmah govorijo, da je nekaj narobe v rokometni igri, da še sami ne razumejo pravil, (….Rok Praznik po tekmi 6.5. Gorenje – Koper v Velenju) to  zagotovo ni dober znak za morebitne sponzorje, ki bi si upali v ta šport. In le te slovenski rokomet potrebuje v kolikor se bo zavidljiva širina, ki nam jo zavidajo celo Hrvati, želela obdržati. Zanimivo bo videti konec letošnje vroče sezone v slovenski ligi. Upam, da se ne bo končala za zeleno mizo in , da  razvoja ne bodo ogrozili tisti, ki bi morali skrbeti za nemoten potek tekmovanja.

Nekaj-letno stagniranje rokometne zveze pod vodstvom predsednika Debeljaka, se je z novim predsednikom na prvi pogled končalo.  Kljub optimizmu, pa bomo še vedno poslušali, da se v rokomet vmešava politika.  Želje Kopra, Velenja, morda spet Ljubljane, in vseh ostalih tradicionalno rokometnih mest so velike. Prostora pa ni na pretek. Celje je dolgo združevalo rokometno Slovenijo. Letos je to dokončno končano. Sedaj se na novo postavljajo rokometne meje. Kako uspešen bo koprski rokomet v prihodnje, bodo uspeli obdržati kontinuiteto razvoja? Prevečkrat se je dogajalo, da so pepspektivna mošta obupala in prodala svoje ekipe.  In Koper lahko združuje dovolj veliko geografsko območje, da bi lahko zrastel v velik klub. Njegovo nasprotje je Gorenje, ki ima izjemno rokometno tradicijo, a bo najbrž vedno v senci velikega soseda iz Celja. Rokomet je šport, ki je in bi lahko bil “slovenski”. Nujno potrebujemo nekaj centrov, ki lahko medsebojno tekmujejo za primat v državi in ljudi, ki bodo sposobni voditi razvoj. Zanimivo državno prvenstvo pa najbrž (žal) tudi pomeni, da so pozicije, ki jih je nekoč zasedalo Celje v Evropi nedosegljive. Le težko si je namreč predstavljati, da bi slovenski rokometni prostor lahko “zdravo” preživljal tri, štiri ekipe, ki bi bile sposobne konkurirati res najboljšim v Evropi.