Športne vizije 2

Twitter, zelo počasi pa vendarle, odkrivajo tudi slovenski športniki. Pred časom se se v zapisu Lance Armstrong  na twitterju spraševal kdaj bodo temu zgledu  sledili tudi slovenski športniki.  Nekaj se vendarle premika. Od začetka letošnjega poletja je reden uporabnik Twitterja tudi Boštjan Nachbar, spremljate ga lahko na @BokiNachbar. Boštjanove objave so zanimive, žal, vendar razumljivo, je prenehal twitati le med Evropskim prvenstvom v košarki.  Njegovim objavam sledi že več kot 1000 uporabnikov twitterja, prav te dni nagovarja svoje bralce naj mu pomagajo do številke 2000. Če želite iz prve roke zvedeti kako se Boštjan počuti v novem klubu Efes Pilsen, enostavno začnite slediti njegovim objavam.  Zanimivo je, da so njegove objave večinoma dvojezične, v slovenščini in angleščini. Vse to spraviti med 140 znakov je že prava umetnost.  Boki obvlada. Še več in bolj obširno o Boštjanu Nachbarju  se najde na njegovem spletnem mestu bokinachbar.com. Tovrstno komuniciranje ima zagotovo pozitivne učinke pri navijačih, medijih in nenazadnje potencialnih sponzorjih. Hkrati pa Boštjan Nachbar gradi svojo blagovno znamko, ki jo lahko s pridom izkoristi pri delu z mladimi. Boki Kamp v Kopru je postal že poletna tradicija.

Najbrž ni presenečenje, da je reden uporabnik twitterja tudi Jani Brajkovič. Kaj drugega od prijatelja in ekipnega sotekmovalca Lanca Armstronga  tudi ne bi pričakovali. Tudi sicer je med uporabniki twitterja veliko kolesarjev, skoraj lahko rečem, da je zelo “kolesarsko” orodje komuniciranja. Tudi Jani si za svojo uporabo twitterja zasluži pohvale.

Nekaj slovenskih športnikov na twitteru:

@BokiNachbar – Boštjan Nachbar

@janibrajkovic – Jani Brajkovič

@markobaloh – Marko Baloh

@sashavujacic – Saša Vujačič

@gregagazvoda – Gregor Gazvoda

…..

Ta seznam je bil narejen pred kakim mesecem in spravljen skupaj zelo na hitro. Zagotovo sem koga izpustil, zato bom vesel komentarjev in dodatnih imen. Pred zimsko sezono, ki bo hkrati olimpijska, bi bilo zanimivo spremljati koga iz smučarskega tabora. Upam, da nam prvi sneg prinese koga izmed njih tudi na Twitter. Glede na to, da se kar nekaj slovenskih športnikov odloča za “samostojne” športne poti, ki zahtevajo tudi lastne sponzorske vložke, bi pričakoval večjo željo po novih načinih komunikacije in promocije. Delček k temu bi lahko prispeval tudi Twitter.

Če je v Sloveniji twitter še v povojih, pa se letos začenja “druga sezona” twittanja v ZDA. Da pa zabava ne bo tako brezskrbna so poskrbeli šefi raznih profesionalnih športnih organizacij (NBA, NFL..), ki v teh dneh sprejemajo pravila, ki bodo twittanje športnikov omejila. Očitno je, da nov direkten  informacijski kanal ni po godu lastnikom moštev in vsem tistim, ki tako ali drugače plačujejo športnike.  Zagotovo bomo v naslednjih mesecih priča zanimivemu dogajanju na tem področju.

Evropsko prvenstvo v košarki slovenski reprezentanci ni prineslo želene medalje, a so nastopi naših reprezentantov zadovoljili večino slovenskih navijačev. Največ pohval za svoje košarkarske predstave je zasluženo pobral Erazem Lorbek. Da je Erazem Lorbek res prvo športno ime preteklega meseca lahko vidimo tudi na Facebooku. Njegova stran na  je danes presegla število 15.000 oboževalcev. Številka, ki je najbrž ni dosegel še noben slovenski športnik. Večino le teh v zadnjih nekaj dnevih. Prava “erazmomania”, samo v zadnjih 6 urah se je število njegovih oboževalcev povečalo za cca. 400. Res je, da FB vzpodbuja zelo močan viralni učinek, a kljub temu je število oboževalcev dober namig o njegovi trenutni popularnosti.

Lepo bi bilo, da bi Erazmova FB stran zares zaživela tudi vsebinsko. Zaenkrat na njej ni nič drugega kot nekaj fotografij in komentarji oz. čestitke oboževalcev. Vsi ti oboževalci so velik kapital, ki se ga bi splačalo kvalitetno “uporabit”. Ali za stranjo stoji v resnici Erazem Lorbek oz. nekdo, ki je to storil v njegovem imenu, ne vem. Upam, da je tako. V preteklosti so se iz FB že brisale strani športnih zvezd, ki so bile postavljene brez odobritve njih samih. Pravila postavitve FB strani namreč zahtevajo, da ste pooblaščeni uporabljati ime osebe, blagovne znamke oz. firme. Drugače je s skupinami, kjer ta omejitev ni tako stroga.

Množica Erazmovih oboževalcev torej zdaj čaka na besede našega MVP-ja.

Te dni mineva eno leto od propada banke Lehman Brothers. Finančniki, ta dan povezujejo tudi z uradnim začetkom finančne in gospodarske krize. Delnice mnogih podjetij so se po objavi te novice spustile v prosti pad. Kriza, ki  skoraj nikogar ni pustila nedotaknjenega pa je lahko očitno tudi inspiracija za kreativno delo oglaševalcev.

Na spodnji način se iz padanja indeksov na borzah “norčuje” proizvajalec športnih oblačil in obutve Puma. Že pregovorno pravijo, da ima vsaka kriza ima tudi dobre strani. Upam, da se bomo iz sedanje krize naučili še kaj več kot to.

Socialna omrežja so v zadnjem letu ali dveh postala pravi hit.  Podatek, da je Facebook 4. najbolj obiskano spletno mesto na svetu in, da ga uporablja že 89 % Angležev med 24 -35 letom starosti, ni presenetljiv. Facebook ni nič manj popularen med Slovenci. Številko 200.000 uporabnikov smo presegli že spomladi. Čeprav rast uporabnikov Facebooka po zadnjih podatkih ni več tako velika in ga bodo najbrž kmalu začela loviti druga socialna omrežja bo FB še nekaj časa ostal številka 1. Z razvojem je postal tudi idealno orodje za mnoga podjetja in organizacije, ki z njegovo pomočjo uspešno komunicirajo s svojimi ciljnimi skupinami. Kritiki mu očitajo, da postaja predvsem to in tako izgublja prvotni namen.

Tudi športne organizacije in športniki lahko s pomočjo socialnih omrežij ustvarjajo dodano vrednost. Komunikacija s športnimi navdušenci je še kako pomembna, navijači se že od nekdaj želijo identificirati s svojim klubom in Facebook je eden izmed enostavnejših načinov, kako svojo pripadnost pokazati pred svojimi prijatelji.

Športniki in športni klubi so v zadnjem času na Facebooku ustvarili na tisoče strani, profilov in skupin. Mnoge “uradne” navijaške strani so ustvarili sami navijači, vedno več strani za načrtno ustvarjajo tudi organizacije in športniki sami oziroma v njihovem imenu marketinške agencije. Praksa v Sloveniji sledi trendom iz tujine. Kot vedno z zamikom.

Kako FB uporabljajo slovenski klubi? Najprej sem se lotil nogometnih klubov v slovenski Prvi ligi. Glede na to, da v slovenskem klubskem nogometu do sedaj nisem zasledil uspešne uporabe sodobnih spletnih komunikacij nisem pričakoval čudežev. Spodaj je spisek največjih skupin ali strani posameznih nogometnih klubov. Ni presenečenje, da ima največ navdušencev NK Maribor in, da mu sledi NK Olimpija.

Že po hitrem pregledu je jasno, da resne FB komunikacijske strategije slovenski nogometni klubi nimajo. Glede na videno celo sklepam, da večino FB strani in skupin sploh ne upravljajo odgovorne osebe v klubih, ampak so zadaj ponavadi navijači. S tem ne bi bilo nič narobe, če bi klub (ki daje skupini ime) vsaj malo usmerjal komunikacijo. Primer spodaj, povabilo s strani “uradnega” administratorja na FB strani NK Maribor. vir: FB

Največjo nogometno FB skupnost šteje NK Maribor, ki ima preko 5000 oboževalcev. Razen številčnosti drugih pozitivnih vsebinskih elementov nima. Glede na objavljeno vsebino lahko celotno stran uvrščam skoraj med navijaške strani. Nivo pisanja in objavljanja vsebine je na ravni navijaštva z nekaj osnovnimi informacijami.  Poleg številke je pomembna tudi rast števila oboževalcev. NK Maribor je v zadnjem mesecu pridobil cca. 20% oboževalcev.  Številke:

NK Maribor:  5049 (NE)
NK Olimpija : 2811 (NE)
NK Domžale: 517 (DA)
NK Interblock: 484 (DA)
NK Rudar Velenje**: 420 (NE)
NK Drava*: 340 (NE)
FC Koper: 338 (NE)
NK Celje: 331 (DA)
ND Gorica*: 219 (NE)
NK Lendava: 169 (NE)

(stanje na dan: 11.8.2009; 19:00)

* – skupina
** – skupina navdušencev z opisom v cirilici NK Rudar ?
(DA) oz. (NE) – ali je na uradnem spletnem mestu kluba objavljena povezava do Facebook profila.

Nekateri klubi imajo več različnih strani ali skupin. Zapisan je podatek iz najštevilčnejše. Bolj kot kvantiteta je včasih pomembna kvaliteta. V primeru zgoraj naštetih strani pa kaj dosti ocenjevati ni mogoče. Nihče s svojimi objavami ne izstopa pozitivno. Glede na videno lahko rečem, da noben klub nima strategije izkoriščanja FB . Sicer podatka nisem preverjal, vendar mislim, da so strani bolj ali manj v domeni navijačev in ne upravljane s strani klubov. Edini izjemi na prvi pogled sta NK Interblock in NK Domžale. Kljub temu ne morem reči, da sta vsebinsko dovolj informativni in bogati.

Za primerjavo še številke nekaterih drugih zanimivih klubov. Tudi tukaj gre za število oboževalcev največje skupine posameznega kluba.

Manchester United: 846.000
FC Liverpool: 613.000
Real Madrid: 578.000
FC Barcelona: 641.000
FK Crvena Zvezda: 140.000
NK Dinamo Zagreb: 56.000
FC Zürich (FCZ) 9.400 (krvnik NK Maribora na poti v LP)

In še dva številčnejša slovenska kluba iz drugih športov:

Hokejski klub Jesenice 6785
RK Celje 3374

Poleg teh dveh bi omenil še FB skupino Košarkarske zveze Slovenije. Morda še najbolj dejavna skupina v zadnjih tednih ima 997 članov. Omembe vredna pa je tudi zato, ker je administrator v resnici dejaven  in daje oboževalcem tudi relevantne in zanimive podatke, obvešča o dogodkih,… Morda je to le trenutno stanje, ker se bližamo slovenskemu športnemu vrhuncu letošnjega leta (Eurobasket 2009), čeprav upam, da je zadaj strategija, ki jo bodo razvijali tudi vnaprej.

Nekaj večjih skupin navdušencev premorejo še nekateri športniki posamezniki. Med njimi so tudi taki, ki so se resneje lotili uporabe tega socialnega omrežja. Eden takih je Dejan Zavec. O športnikih posameznikih več drugič.

Slovenska nogometna reprezentanca je prvič, odkar igra v Mariboru, nastopila pred “le” napol polnem (morda bi moral biti pesimist in uporabiti izraz napol praznem) stadionu. Ko smo se že navadili, da so vstopnice za reprezentančni nastop nekaj “neprecenljivega” je realnost očitno nekaj drugega. Skoraj sem dobil občutek, da se vračamo v čase, ko je reprezentanca gostovala v Celju…  No, Maribor je še vedno nogometno mesto in reprezentančne tekme v mestu ob  Dravi zagotovo še nekaj časa niso ogrožene.

Pri NZS so naredili napako in svoj produkt enostavno precenili, ali pa precenili povpraševanje. NZS in sponzorji so zamudili priložnost, da bi s kakim bolj kreativnim pristopom novačenja navijačev spet naredili tisto znano “mariborsko” vzdušje. In le tako zleze navijaču pod kožo in v tistih pred malimi zasloni vzbudi željo po obisku tekme v živo.  Ker se je vedelo, da je mnogo rednih navijačev na “dopustu” in tekmec ravno prav “neatraktiven”, da ni težko izpustiti tekme, bi bilo potrebno uporabiti kaj več kot običajno oglaševanje in običajne(celo višje) cene vstopnic.  Morda je taka tekma idealna priložnost, da skupaj s sponzorji privabiš na stadion nove obiskovalce. Tudi, če jim “sponzorsko” podariš vstopnico je velika verjetnost, da se bo kdo izmed njih vrnil. NZS bi lahko tudi starim zvestim navijačem vrnila z gesto posebej znižanih cen, še bolje pa z kako dodano vrednostjo za njihovo udeležbo. Morda bi neprodane vstopnice izkoristila in jih razdelila med NZS-jeve Facebook oboževalce (780)… Možnosti je neomejeno, le širše od enostavne prodaje je potrebno gledati.  Prava navijaška, oz. športna kultura se pokaže ravno na takih neatraktivnih tekmah. Napolniti stadion proti Angliji ni nič posebnega, storiti to proti tekmecu kot je San Marino je nekaj povsem drugega. Če kulture še ni, jo je nekje potrebno začeti graditi…

Cena vstopnice za ogled tekme s San Marinom je bila enotna 17 EUR za odrasle in 9 EUR za mlajše od 14. let. V nasprotju s prejšnjo tekmo proti Češki je bila tokrat le ena enotna cena za cel stadion (ne velja za organizirane navijaške skupine, ki imajo rezervirano nižjo ceno) Kakšna je bila ideja v ozadju enotne cene v prosti prodaji? Očitno bo tako tudi ostalo, saj je cenik tekme s Poljsko že znan. Je bilo teh 17 EUR res preveč za povprečnega nogometnega navdušenca? Je sploh nakup vstopnic za tovrstno športno prireditev cenovno elastičen? Zagotovo je strošek, ki ga je navijač pripravljen odšteti za ogled tekme odvisen od mnogih dejavnikov, preko katerih posameznik ocenjuje vrednost nakupa. 17 EUR je lahko veliko ali pa malo.

Okoliščine, ki so poleg cene vstopnic tokrat vplivale na zanimanje za ogled tekme:

• Začetek avgusta je čas za dopuste;
• Maribor je v zadnjih 2 tednih videl kar že nekaj “velikih” tekem;
• Zelo slab in neatraktiven nasprotnik, proti kateremu se ni pričakovalo nič drugega kot gladka zmaga;
• Slabi rezultati v preteklem ciklusu tekem, si so reprezentanco oddaljili od realnih možnosti za SP; (rezultatska občutljivost je za slovenski šport še posebej značilna)

Za primerja še nekaj besed o prej omenjeni tekmi iz konca marca proti Češki…  Takrat je NZS vstopnice razprodala v enem dnevu, po ceni 15€ in 20€, oziroma polovico tega zneska (7,5€) za mlajše od 14 let. To je bil povsem drugačen čas (nogometna evforija), ko je Slovenija lahko povsem realno upala, da bo prevzela prvo mesto na lestvici in proti nasprotniku, ki ga v preteklosti krojil vrh evropskega nogometa. Mnoge prave nogometne navijače je takratna izključno “spletna” prodaja tako presenetila, da so ostali brez želenega koščka papirja. Tistim, ki so se znašli in hitro naredili nekaj klikov pa omogočila dober zaslužek. Tisti, ki so svoje vstopnice (in bilo jih je enostavno kupiti tudi 10 ali 20, če si bil le dovolj hiter) želeli prodati naprej so brez težav iztržili vsaj dvojni znesek. Lahko bi sklepali, da je bila v tistem trenutku to prenizko postavljena cena, ali pa način prodaje premalo premišljen.  Največkrat iskan produkt na portalu Bolha so bile v tistih dneh ravno nogometne vstopnice.  In iz lastnih izkušenj lahko povem, da je bilo povpraševanje po njih, tudi ob dvojni ceni, izjemno!

Tisti, ki določajo ceno vstopnice bodo morali biti v prihodnje bolj pazljivi. Je prav, da se vstopnice prodajajo po enotni ceni?  (navijaške skupine jo dobijo ceneje, to je res). Če je sam stadion zgrajen tako, da nima smisla kategorizirati vstopnic v dve kategoriji, jim je potrebno kako drugače dati dodatno vrednost. Hkrati pa jih nekaj pustiti tudi po dostopni ceni tistim, ki prav globoko v žep ne morejo poseči, so pa zato morda še bolj zvesti navijači. Včasih niti 5 EUR nižja cene ne zadošča, da bi “aktivirali” navijače. Slovenski so zelo “zahtevni” predvsem pa rezultatsko občutljivi.

Cena vstopnice za naslednjo tekmo v Mariboru proti Poljski bo 25 EUR. Je včerajšnja dokaj visoka zmaga, srednje atraktiven tekmec, predvsem pa zadnja slovenska možnost za nastop na SP, dovolj velik motiv, da bodo navijači napolnili stadion tudi ob najvišji ceni domačih vstopnic v zgodovini tekem slovenske nogometne reprezentance?

Pravijo, da noben poraz ni slab, dokler se iz njega kaj naučiš. Iz včerajšnjega obiska v Mariboru se bodo kaj naučili tudi pri Nogometni zvezi Slovenije. Upam…

Neprodane vstopnice Slovenija - San Marino

Tako je izgledalo na največji tribuni nekaj ur pred tekmo, tiste za goli pa so še bolj samevale.

V Sloveniji vlada večinsko prepričanje, da so športniki najboljši promotorji naše države. Očitno podobno razmišljajo tudi v Romuniji. Za razliko od Slovenije, so marketinški strokovnjaki v Romuniji tri športne legende aktivno vključili v promocijski TV oglas, ki se te dni vrti na Eurosportu in CNN-u. Nadia Comăneci, Ilie Năstase in Gheorghe Hagi dajajo sicer generičnemu turističnemu oglasu posebno prepoznavnost. Večina tovrstnih turističnih oglasov temelji na nekaj čudovitih kadrih lokalnih znamenitosti in narave ter sloganu, pri katerem je posebno kreativnost težko doseči. Vključevanje mednarodno prepoznavnih nacionalnih športnih herojev je zato povsem logična rešitev še posebej, če za oglaševalski kanal izberete Eurosport.

Eurosport in CNN sta že tradicionalno priljubljena TV kanala za oglaševanje turističnih destinacij. Pred leti (2006) je na CNN-u oglaševala tudi Slovenija.

Slovenski TV oglas – “Slovenia. A Diversity to Discover.” je prejel celo nekaj nagrad na turističnih in filmskih festivalih. Koliko je bil v resnici uspešen pri promociji Slovenije na ciljnih trgih je drugo vprašanje. Zanimivo je, da je oglas vključeval kar nekaj “slovenskih” športov, plezanje, jadranje, smučanje… ,ki pa so bili tako ali drugače “zamaskirani”.  V prvem kadru so nekateri prepoznali tudi Martino Čufar, predhodnico sedanje izjemno uspešne generacije športnih plezalk. Prepletanje nacionalne identitete, športa in gospodarstva pa simbolizira “nesrečna” blagovna znamka  Elan, ki je prav tako prisotna v oglasu.

Dolga verzija slovenskega promocijskega oglasa:

Torej kateri oglas je boljši? Tisti umetniško naravnani strokovnjaki za film in fotografijo se bodo najbrž strinjali, da je slovenski izdelek bolj dovršen. A oglas je namenjen promociji, zato je ključnega pomena to, kar mislijo marketinški strokovnjaki, predvsem pa to, kako oglas dojema ciljna publika? Romunija bo tukaj najbrž dosegla boljše rezultate.

Če bi se v Sloveniji odločili na podoben koncept promocije s športniki, kdo bi bili trije, ki bi jih bilo smiselno uporabljati pri nagovoru povprečnega Evropejca? Kaj pa če bi ciljali na Američane, Kitajce?

Nogometni prestop Cristiana Ronalda v Real Madrid je potekal navidez hitro in brez zapletov. Pravzaprav je bilo glavno presenečenje najdražjega transferja v nogometni zgodovini  hiter dogovor vseh treh strani. Manchester United, Real Madrid in Cristiano Ronaldo so kot kaže dosegli dogovor v katerem so vsi pridobili. Klasična “win-win-win” situacija, ki pa morda le ni tako enostavna.

Poleg naštetih strani v tem transferju, sta tukaj še dva največja športna opremljevalca na svetu, Adidas in Nike. Adidas, uradni opremljevalec Real Madrida in Nike, osebni sponzor Ciristiana Ronalda, sta v tem poslu tista, ki bosta imela še največ težav. Nobenemu najbrž ni pogodu situacija v kateri glavni zvezdnik ekipe tako ali drugače meša obe znamki.

Mediji so pred dobrim tednom že poročali o težavah, ki jih povzroča Ronaldo. Te “težave” so najbrž premišljen načrt predsednika Reala. Težko verjamem, da se o tej “problematiki” niso pogovarjali že med podpisovanjem pogodbe, oziroma da pogajalci na strani Real Madrida niso predvideli nastale situacije. Povsem mogoče je, da bo Real nastalo situacijo izkoristil in si na novo izpogajal še boljšo pogodbo z enim izmed opremljevalcev.

Trenutna pogodba z Adidasom prinaša Realu letno 30 milijonov Evrov (za primerjavo Chelsea 14 mio €). Predsednik Florentino Perez meni, da se je vrednost ekipe Reala z zadnjimi nakupi kar podvojila. Zahteva prenovo pogodbe še pred njenim iztekom  in nič manj kot 60 milijonov  letnega plačila nemškega športnega giganta. Je v teh časih, ko tudi športa industrija pričakuje slabše poslovne rezultate  možno tako povečati proračun namenjen eni ekipi oziroma je Real tega res vreden? V normalnih okoliščinah ne, ampak… močan adut v rokah Reala je Cristiano Ronaldo, ki lahko v kolikor bo predsedniku to odgovarjalo še naprej “izziva” z velikim Nike sloganom na vsakem koraku po Madridu.

Se bosta Nike in Adidas res spustila v drago “vojno” za prvega zvezdnika Reala?  Podoben primer mešanja interesov, ki pa ni nikoli dobil tolikšne pozornosti, je tudi v Barceloni. Opremljevalec Kataloncev je Nike, medtem ko je prvi zvezdnik Messi član Adidasove ekipe. Najenostavnejša rešitev se ponuja kar sama. Menjava obeh največjih nogometnih virtuozov zadnjih dveh let. Ronaldo v Barcelono in Messi k Realu. Da ne bom preveč resen, tole je le šala, ki meni sploh ne bi bila všeč.

V vsej tej želji hitro unovčiti drage nakupe se mi zdi najbolj sporno mnenje predsednika Reala, ki svoj klub morebitnim sponzorjem že predstavlja kot najboljši klub na svetu in skoraj že izsiljuje sponzorje.  V zadnjih letih se Real ni kosal z najboljšimi in svojo kakovost bo moral najprej dokazati na igrišču.  Tržna logika, ki jo zasledujejo v Real Madridu je drugačna. Upam, da se pri Adidasu ne bodo zbali, da bi izgubili enega svojih paradnih konjev in podvojili sponzorski vložek. Ta denar bi zagotovo nekje morali vzeti in spet bi kratko potegnili šibkejši klubi in morda celo potrošniki.

Sebastjan Cimerotič ni znan le po mojstrskih preigravanjih na nogometnih igriščih in večni zvestobi Olimpiji, ampak predvsem po svojih “simpatičnih” izjavah. Njegove izjave so že tolikokrat obkrožile razne rumene in manj rumene medije, da so prav te zaslužne za prepoznavnost, ki jo uživa. Nogometa pač ne spremljajo vsi, zato je za športnika, ki si želi “zvezdništva” še kako pomembno, da se pojavlja tudi v trač medijih.

Očitno so pravo vrednost Cimerotičevih izjav razumeli tudi pri nogometnim klubu Olimpija. Klub, ki se je po petih letih vrnil v 1. slovensko nogometno ligo je na prvi tekmi širno slovensko občinstvo pred TV kamerami pozdravil s tem sloganom: “Radi bi pozdravili vse olimpijine navijače, še posebej tiste, ki navijajo za Olimpijo” in v nadaljevanju še lepši: “Nogomet se igra s srcem, ne z jezikom.”

Vir: RTVSLO

Kdo je bil avtor slogana in kaj točno je bil njegov namen lahko le ugibam. Morda je bil namenjen mestnemu tekmecu, morda celotno ljubljanski in slovenski nogometni javnosti. TV kamere so ga zelo uspešno prenesle med nogometne navdušence. V bistvu je skoraj “preveč”  zasenčil vse oglaševalce ob igrišču.  Večini je padel v oči predvsem zaradi nezgrešljivega “Cimerotičevega podpisa”. Izvirni slogan s katerim se je Olimpija vrnila med prvoligaše me ne preseneča, saj je predsednik kluba eden največjih mojstrov odnosov z javnostmi, g. Franci Zavrl.

Ena od primarnih nalog, ki Olimpijo čaka v prvih letih po vrnitvi, je tudi  postavitev  kluba na (nogometni) športni zemljevid Ljubljane in Slovenije.  Dolgoletna odsotnost in vsi problemi nogometnemu klubu niso koristili.  Naj ima Olimpija še tako zveste “Green Dragonse”, Ljubljani manjka nogometno navdušenje, ki ga bo potrebno ponovno zgraditi. Ker se za navijače borita dva ljubljanska kluba bo “novačenje” pristašev še bolj zanimivo. Časa pa še nekaj, vsaj do odprtja njihovih novih rezidenc, obnovljenega Bežigrada in novega stadiona na Stožicah. Če bo le vse potekalo po načrtih …

Vir: RTVSLO

Danes se začenja že 19. sezona v 1. slovenski nogometni ligi. Uradno ime tekmovanja je letos Prva Liga. Ime generalnega sponzorja, ki je še lani krasilo logotip letos manjka,  saj si elitno nogometno tekmovanje v Sloveniji ni bilo sposobno poiskati sponzorja. Na tiskovni konferenci združenja prvoligašev Slovenije so opravičilo iskali v gospodarski krizi in se tolažili, da se s težavami te vrste borijo tudi nekatere druge nogometne lige po Evropi.

Vse bolj se mi zdi, da je gospodarska kriza dobrodošel izgovor marsikomu, ki svojemu delu v športu pač ni dorasel. Slovenska nogometna liga sponzorja v tem trenutku niti ne zasluži. Pa ne zaradi nogometa, ki je in bo ostal šport z največjim potencialom, ampak predvsem zaradi ljudi, ki so v preteklosti bili in so še vedno odgovorni za razvoj slovenske nogometne lige. Morda so celo dobro opravili tehnični del nalog, a vse premalo se je razmišljalo o marketinškem pogledu na nogomet. Nogomet je namreč predvsem produkt, ki ga je treba znati prodajati. Sponzorjem, medijem, gledalcem in še komu…

Prva slovenska nogometna liga je eden redkih športnih produktov, ki je v zadnjem desetletju nazadoval.  Kaj manjka slovenskemu nogometu, da bi ga prepoznavali kot šport št. 1? Na okrogli mizi, kot jo je pred nekaj meseci organiziral Sportforum so se znana imena, ki na tak ali drugačen način sodelujejo v slovenskem nogometu spraševala, kdo je kriv in kaj storiti. Nekaj misli si lahko ogledate tukaj in tukaj.

Torej obstaja zavedanje, ampak ali obstaja tudi odločenost narediti spremembe? Dvomim. Dokler bodo odgovornost nosili eni in isti ljudje, ki tega niso znali narediti v preteklosti sprememb ne bo, vsaj ne dovolj velikih, ki jih PrvaLiga nujno potrebuje. Ko je pred dobrim letom dni, zaradi nasprotovanja dveh največjih klubov v Sloveniji (Maribora in Olimpije) propadel predlog, da bi vodenje lige prevzelo posebno marketinško usmerjeno podjetje, ki bi bilo v lasti klubov je slovenski klubski nogomet še enkrat več izbral ustaljeno pot, ki ne vodi nikamor.

Prav nogometni klubi so tisti, ki jih v zadnjem času največkrat ujamemo pri “tarnanju” kako sponzorji odhajajo, kako mediji nimajo posluha in nič ne plačujejo za medijske pravice, država nima posluha,… Kriviti medije, da s svojimi vložki ne podpirajo nogometa in se zanašati, da bo z boljšo infrastrukturo vse bolje je utopija. Celje ima že kar nekaj let stadion in navdez športno zdrav klub. A, ker niso naredili osnovne naloge, umestiti svoj klub v lokalno okolje, je njihova prihodnost vprašljiva.

V povprečju se je na tekmi 1. slovenske nogometne lige v lanski sezoni 2008/09 zbralo 1200 gledalcev. Zaskrbljujoč podatek, a če odštejemo še Maribor pridemo do sramotnih 920 gledalcev na tekmo. Kaj delajo odgovorni v klubih kot so Koper, Domžale, Gorica. Tradicionalne nogometne sredine, ki se lahko pohvalijo tudi s športnimi uspehi, so a dnu priljubljenosti. Koper je v preteklem letu dosegel neslavni rekord, v povprečju si je njihove tekme ogledalo 311 gledalcev. Je imidž nogometa res na tako nizkem nivoju?

Iskanje krivcev in razlogov za stanje v slovenski nogometni ligi bi morali iskati klubi predvsem pri sebi. Vsak zase in vseeno vsi skupaj bodo morali najti novo pot, ki jih bo približala avstrijskemu modelu, ki ga največkrat slišimo med željami za prihodnost slovenske nogometne lige.

Odraz trenutnega stanja in vrednotenje produkta nogometna PrvaLiga je lepo videno tudi na spletni strani Prvaliga.si.  Spletno mesto združenja nogometnih prvoligašev, ki bi moralo biti eno najbolj priljubljenih športnih spletnih mest v Sloveniji, je prava sramota. Oblikovno, vsebinsko, tehnično, marketinško, informativno… v vseh pogledih si zasluži negativno oceno. Res je, da obljubljajo spremembe, a nekaj ur pred pričetkom letošnjega prvenstva je podoba prve strani takšna kot na sliki spodaj.
Dokaz, da se v Sloveniji lahko trži tudi nogomet je Nogometna zveza Slovenije. Spletno mesto NZS.si je popolno nasprotje in v primerjavi s Prvoligo pravi balzam za oči.

Rdeči in rumeni karton skupaj – točno to si zaslužijo odgovorni za to spletno mesto.

Roger Federer se je z današnjo finalno zmago vpisal v zgodovino tenisa. 15 osvojenih naslovov za grand slam! Kdo je največji športnik vseh časov je vedno težko presoditi. Primerjati dosežke različnih generacij in različnih športov je skoraj nemogoče. Roger Federer je mnogokrat na jeziku tistih, ki razmišljajo na najboljšem, vsaj v tenisu. Po današnji zmagi se bo lažje odločiti o najboljšem. Roger Federer seveda!
Nike je pohitel in že vnaprej pripravil spodnji TV oglas oziroma čestitko. Objavil ga je le nekaj minut po končanem rekordnem 5 nizu. V njem nastopajo največja športna imena (Nike-zvezdniki), ki so ali še ustvarjajo bogato zgodovino športa.

Federerju lahko ob tej posebni priložnosti čestitke pošljete tudi vi. Nike je pripravil zelo lepo urejeno aplikacijo na tem naslovu