Avstrijci in Švicarji so končno dočakali pravo nogometno evforijo in že pozdravljajo nogometne navijače s cele Evrope. Evropsko prvenstvo v nogometu izjemno velik dogodek in nekateri v Avstriji se bojijo, da njihova reprezentanca (101. na FIFA lestvici) nanj tekmovalno ni pripravljena.
Oblikovalka iz Gradca, Stefanie Schöffmann, je prišla na zanimivo provokativno idejo kako vnovčiti avstrijsko nogometno realnost. Oblikovala je serijo navijaški artiklov, ki so spremljevalec vsakega velikega športnega dogodka še posebej nogometnih prvenstev. Svetovno prvenstvo v Nemčiji je bilo prepoznavno po navijaškem sloganu “Zu Gast bei Freunden”. Avstrijci se radi primerjajo z Nemci in tako je nastal tudi najbolj ironični navijaški nogometni slogan v zadnjem času, “Zu Gast bei Verlierern”.
Slovenci bi lahko to prevedli “V gosteh pri poražencih”, ali če malo priredimo s pomočjo turističnih sloganov nam lepše “Dobrododošli pri poražencih”. Omenjeni artikli v rdeče beli kombinaciji in provokativnim ironičnim napisom so preplavili Avstrijo. Projekt Zu Gast bei Verlierern ima seveda tudi svojo spletno stran, kjer je mogoče naročiti vse artikle. Ironije niso spregledali niti Nemci, ki se zaenkrat le posmihajo. Pravi nogometni strokovnjaki ga odklanjajo in pravijo da je neprimeren za edinstveno priložnost, ki jo ima Avstrija z nogometnih prvenstvom.
V Avstriji pa se ni porodila le ena ironična ideja. Drugo so v resnici sprožili nogometni navijači in je pozivala državljane, da podpišejo peticijo za umik domače reprezentance in hkrati dajo priložnost drugi boljši reprezentanci. V kratkem času so zbrali 10.000 podpisov!! Nogometne ironične ideje pa so prišle na ušesa tudi predsedniku Evropske nogometne organizacije UEFA Platiniju, ki nad njimi ni prav nič navdušen, avstrijski selektor pa je podpisnike peticije poimenoval kar “idioti”.
“Zu Gast bei Verlierern” bo zagotovo prinesla dobiček pobudnikom akcije, tekstilni izdelki z omenjenim sloganom so namreč nekaj dni pred prvenstvom zelo popularni. Nogometaši in pravi nogometni privrženci v Avstriji bodo najbrž malo manj zadovoljni. Kakšen vpliv pa bo imela na goste iz cele Evrope bodo lahko Avstrijci ocenjevali po prvenstvu. Za toliko ironije na svoj račun moraš imeti tudi veliko poguma. Do danes nisem vedel, da ga Avstrijci imajo.
Simpatiziranje z omenjeno akcijo mi je hitro potegnilo tudi povezavo s Slovenijo. Bi si mi upali kaj takega? Imamo dovolj poguma? Bojim se da ne. Zanimiv odziv pa bi bil najbrž tudi s strani kake turistične organizacije in marketinških strokovnjakov, ki bi zagotovo povedali kakšno na ta račun.
Pred časom sem se vprašal, koliko je vredna olimpijska medalja za Slovenijo. Danes sem naletel na zanimiv podatek o nagrajevanju potencialnih tajskih olimpijskih nosilcev medalj. Okoli 200.000 Evrov, za osvojeno zlato medaljo, 60 odstotkov tega zneska za osvojeno srebro in 40 odstotkov za bronasto medaljo so po mojem mnenju zavidanja vredni zneski. Ker denar slabo vpliva na ljudi, najbrž tudi športnike, bodo polovico tega zneska tajski športniki dobili v obliki rente v naslednjih 20-tih letih. Ob pogledu na te zneske je potrebno upoštevati, da je povprečna plača na Tajskem vsaj 5 krat nižja kot v Sloveniji.
Ne trdim, da bi bilo potrebno dati slovenskim športnikom tako bogastvo za osvojeno olimpijsko medaljo. Veliko bolj so pomembne normalne razmere za priprave in razvoj športa, tu pa je vloga države zelo velika in ne meri se vedno v izplačanem denarju in nagradah.
Najlepše športnice izbirajo povsod po svetu. Športe lepotice so od nekdaj privabljale tisoče bralcev in milijone gledalcev pred TV. Seveda na tovrstne šov dogodke nismo imuni niti pri nas. Revija Šport tudi letos organizira izbor najlepše slovenske športnice ali Miss športa 2008. Zanimivo je, da pogoj za prijavo ni kategorizirana športnica, oziroma stopnja ukvarjanja s športom. Lahko se prijavijo tudi tiste športne lepotice, ki se samo občasno rekreativno ukvarjajo s športom. S tem pa smo že skoraj pri vseh mladih puncah, ki nekaj dajo nase.
To “nepogoj” za prijavo na tekmovanje za miss športa razumem, kot pozitivno povezovanje športne rekreacije in lepote kar zagotovo ni nič slabega. Tudi raven “lepote” na tekmovanju bo najbrž višja kot, če bi izbirali samo med vrhunskimi športnicami, ki so obdarjene še z izjemno lepoto. Tudi kriteriji izbora so najbrž bolj športni, kot na raznih drugih izborih, kjer so centimetri glavno in edino merilo izbora.
Taki izbori najlepših športnic nas opozarjajo tudi na dejstvo, da je za sponzorje izgled športnic (in športnikov) še kako pomemben. Višina sponzorskih pogodb ni odvisna le od dosežkov in komunikacijskih sposobnosti posameznikov. Veliko vlogo igra prav simpatičnost in lepota. Še posebej v ženskem športu ta kriterij izstopa. Nekaj izjemnih športnic je svojo lepoto še dodatno vnovčilo. Ruske teniške igralke, z začetnico tega trenda Ano Kurnikovo. Danes je teh lepotnih zvezd še več. Tudi srbska teniška igralka Ana Ivanovič je bila pri svojih 16.-ih letih izjemno zanimiva za šponzorja prav zaradi svojega izgleda. Zdaj, ko so prišli še vrhunski rezultati, so se sponzorski vložki Adidasu hitro povrnili.
Podobno je tudi v drugih športih. Pred leti je bil zelo zanimiv primer v odbojki, kjer je odbojkarska zveza tekmovalkam predpisala koliko tekstila lahko imajo na sebi. Vroče hlačke, oziroma bolj bikinke naj bi na tribune privabljale več gledalcev. Seveda so je hitro vnela besedna vojna med kritiki takega početja in njihovimi zagovorniki. A v današnjem konkurenčnem in tržno naravnanem svetu se je potrebno poskužiti vseh atributov, ki te lahko dvignejo nad druge. Nekateri se morajo poskuževati dopinga, da so sponzorsko privlačnejši, druge …. morda malo pogostejšega obiskovanja lepotnih salonov in nekaj genetskega dodatka in nadoknadi se lahko marsikaj.
Pravijo, da bo leto 2008 zelo športno leto. Športna industrija se veseli prav vsakega velikega dogodka. Veliki športni dogodki so tisti na katere stavijo tudi proizvajalci športne opreme. Marketinške kampanje in promocije novih izdelkov so pred velikimi športnimi dogodki še posebej skrbno načrtovane. Dve največji prirediti letos bosta Evropsko prvenstvo v nogometu in poletne olimpijske igre v Pekingu. Proizvajalec športnih izdelkov Adidas pričakuje prav zaradi teh dveh dogodkov največjo prodajo v svoji zgodovini.
In kateri so največji športni dogodki v letu 2008 za Slovence? Na anketi na Siolovem športnem portalu Sportal se Slovenci najbolj veselijo teh..
Oglaševanje na športnih prireditvah je predvsem zaradi medijske pokritosti postalo nepogrešljiv del vsakega dogodka oziroma tekme. Panoji ob igrišču so postali standardna oblika oglaševanja na športnih prireditvah. Pred desetletjem so bili to klasični panoji, sledili so jim roloji (vrtljivi rolltec športni panoji). V zadnjih letih se je zaradi televizije razvilo še nekaj inovativnih oblik oglaševanja. Zadnji hit so animirani LED zasloni, ki omogočajo animirane oglase tik ob igrišču.
Ker novi digitalni panoji omogočajo animirano grafiko tik ob igrišču so se za začetku pojavljali nasprotniki take oblike oglaševanja. Animirano oglaševanje in predvajanje (video) reklam ob igrišču naj bi bilo preveč moteče za normalno spremljanje tekem. Ravno povečano zaznavanje gledalcev in različne kreativne možnosti oglaševalcev so omenjeni standard kasneje postavili v ospredje. V zadnjem letu se je oglaševanje na LED panojih ob igrišču vidno na vseh velikih dogodkih. Uporablja ga košarkarska Euroliga in tekmovanja v ULEB pokalu, uporabljajo ga vse bolj tudi v nogometu in vseh večjih dvoranskih prireditvah.
Borat pionir oglaševanja na animiranih LED panojih ob igrišču
Zanimivost v zvezi s to obliko oglaševanja ob igrišču je ta, da je svoj velik preboj doživela v Zagrebu na kvalifikacijski nogometni tekmi Hrvaške in Anglije. V glavni vlogi (na prikazovalnih panojih) pa je bil Borat, kazahstanski junak, ki je v kasneje uspešnem filmu odkrival Ameriko. In Boratu je tedaj pomagala “krtica” kot so temu rekli Hrvatje. Angleški branilec je žogo podal nazaj k vratarju Robinsonu, le ta pa je pri poskusu udarca žogo “sfalil” zaradi “krtice” in svoje nespretnosti. V tistem trenutku je vratar angleške nogometne reprezentance Robinson izpadel večji Borat od samega originala. Gol ali nerodnost, kot je ne vidimo vsak dan, je v naslednjih dneh polnila TV oddaje. Učinek oglasa, ki ga je naročil filmski distributer, pa je postal s pomočjo nerodnega Robinson, nekajkrat večji kot je bila nakupna vrednost le tega. Kaj je temu sledilo se najbrž spominjate… Borat je postal velik filmski hit, čeprav še danes ne vem zakaj…. in Anglija se dobro leto dni kasneje ni uvrstila na Evropsko prvenstvo v nogometu. In spodaj še posnetek, ki se je nekaj dni vrtel na vseh večjih TV postajah.
Bomo zaradi takih in drugačnih zakonov nekega dne prepovedali tudi šport? To mi je danes prišlo na misel ob novici, da so se v Litvi zaradi novega zakona, ki prepoveduje kakršnokoli pojavljanje reklame za alkoholne pijače, odpovedali prenosom košarkarskih tekem v Evroligi.
Da se je to zgodilo v Litvi, ki je zagotovo košarkarska zibelka Evrope, (od bivši jugi seveda) se sliši skoraj neverjetno. A izjemno strog zakon, ki je v Litvi začel veljati s 1. januarjem 2008 prepoveduje kakršno koli pojavljanje logotipov alkoholnih izdelkov na malih ekranih, v času med 6. in 23 uro. Zaradi tega tudi tekme Evrolige gledalci na Litovski televiziji ne morejo spremljati v neposrednem prenosu, ampak z zamikom po 23. uri. Pivovarne so tudi v Litvi med sponzorji posameznih ekip, zato očitno te ekipe na televizijske ekrane več ne sodijo.
Tale novica sodi skoraj med tiste, saj ni res pa je…. Niti predstavljam si ne, kaj bi tak zakon pomenil za slovenski šport. Kljub obilici neumnih zakonov, ki jih sprejema naš parlament, ne verjamem, da bi kaj podobnega uspeli ustvariti v Sloveniji. Močno upam, da ne bo vse skupaj čez kako leto res aktualno tudi v Sloveniji. Že tako je v veljavi nekaj zakonov, ki škodijo športnim organizacijam in njihovi konkurenčnosti v okolju kjer delujejo.