Športne vizije 2

Kako velik potencial nosi šport je v svoji volilni kampanji večkrat pokazal novi ameriški predsednik Obama. Ni skrivnost, da je velik ljubitelj košarke in, da so ga podprli mnogi slavni košarkarski zvezdniki. Neuradna skrivnost je, da namerava Obama v Beli hiši urediti košarkarsko igrišče… Do sedaj tradicionalnemu športu v Beli hiši, Bowlingu, se slabo piše...  No, šport je bil v ZDA dolga leta pot posameznikov iz bede vsakdanjega življenja. Najbrž marsikje še danes. In ravno košarka je dajala možnosti marsikomu in ga povzdignila med legende. Te legende in junake slavijo košarkarski navdušenci vsako leto v okviru NBA All Star vikenda.

Ameriški predsednik Obama je svojo simpatijo do športa oziroma košarke na eni strani in resnično priložnost, ki jo le ta nudi pri združevanju najrazličnejših slojev prebivalstva na drugi strani, izkoristil za promocijo prostovoljnega dela oziroma posebnega spletnega mesta ustvarjenega v ta namen. Med letošnjim vrhuncem All Star vikenda v ligi NBA je televizija TNT svojim gledalcem predvajala spodnje sporočilo predsednika ZDA. Se splača prisluhnit oziroma prebrati njegove besede…

Če v čem, me znajo Američani navdušiti v takih trenutkih, ko s pomočjo tradicije iščejo navdih in motivacijo za izzive sedanjosti. Ja včasih gredo zaradi tega tudi lažje v vojne…. tega seveda nisem imel v mislih

Obama je hudičevo dober govorec in motivator. Smiljan Mori se lahko skrije

Uradno vino zimske klasike

Šport mnogi tržniki cenijo predvsem zaradi čustev, ki jih vzbuja. Prenos čustev na blagovno znamko pa je ena od željnih učinkov sponzorstev, ki jih sklepajo podjetja z organizatorji športnih dogodkov.

Nekateri izmed športnih dogodkov imajo še posebej veliko prepoznavnost. Ponavadi so to največje tekme, finala ali pa kako drugače obeležene posebne tekme. Ena takih je tudi letos že drugič zaporedoma odigrana zimska klasika v hokeju. Tekma rednega dela v kateri nastopijo bolj tradicionalne ekipe iz hokejske NHL in se odvija na prostem, pred več deset tisoč navijači. Čeprav se je letos odigrala šele tretja tovrstna tekma v konkurenci lige NHL in druga zaporedna je že zdaj jasno, da se je dogodek prijel in bo najverjetneje postal tradicionalen. Tudi datumsko je postavljen na najbolj lahko zapomljivi dan v letu, 1. januar. Skratka Zimska klasika je posebne tekma in ob takih priložnostih se izdajajo posebni izdelki.

Zelo  zanimiv izdelek, ki se te dni, sicer v majhnih količinah prodaja v ZDA je tudi posebna izdaja vina ob letošnji zimski klasiki  na Wrigley Fieldu v Chichagu. Vino in hokej…. še v Sloveniji si to povezavo težko zamislimo (prej pivo in hokej) ampak očitno je mogoča. Spletna stran vinarja, ki je očitno strastni navdušenec nad hokejem hkrati pa tudi odličen strokovnjak za marketing pa kaže, da lahko posebno vino izdati ob vsaki priložnosti. Ob kakšnih priložnostih ga izdaja omenjeni vinar si lahko ogledate na njegovi spletni strani. Zanimivo je tudi, da je posameznim hokejistov v NHL-u prepovedano kakršnokoli reklamiranje alkoholnih izdelkov. Za krovno organizacijo pa to očitno ne velja.

Spomnim se, da se je mariborski Vinag izdajal (in najbrž še vedno) tudi posebno Lisičkino vino ob Zlati lisici. Ob letošnji nepričakovani zmagi Tine Maze se mi zdi, da bi bilo morda bolj zanimivo izdati posebno vino ob posebnih športnih dogodkih, ki so povezani s to tekmo. Vsakih nekaj let pripraviti posebno vino za vsako slovensko zmago na Zlato lisici. Mislim, da bi bile tovrstne buteljke tudi zbirateljsko zanimive.

Žensko profesionalno združenje igralk golfa – LPGA, ki organizira profesionalne turnirje bo v prihodnjem letu začelo preverjati znanje angleškega jezika za vse “tuje” (ne angleško govoreče) igralke. V primeru nezadostnega znanja angleškega jezika nova pravila predvidevajo izključitev tekmovalke iz serije turnirjev. To je prvo “jezikovno pravilo”, ki velja v večjih športnih organizacijah. Izvajati bi se naj začelo v letu 2009. Pravilo je za marsikoga zelo sporno saj pomeni določeno vrsto diskriminacije. Med najboljšimi golfistkami so v vse večji meri azijske igralke, še posebej igralke iz Koreje.

Organizatorji turnirjev so tovrstno odločitev sprejeli zaradi želje potrebe po neovirani komunikaciji z igralkami, ki bo v prid sponzorjem in medijem pri poročanju s turnirjev. Zanimivo bo videti, kako strogo bodo to pravilo uveljavljali v praksi. V teniški organizaciji ATP, ki je najbrž največja in najbolj razširjena o čem takem po besedah odgovornih ne razmišljajo. Pobudo za učenje angleškega jezika pa prepuščajo vsakemu posamezniku.

Nasplošno se veliko nekdaj  nacionalnih športnih produktov širi in postajajo  globalni. V tem primeru zakonsko določanje enega jezika ni logično. NBA na primer se širi po celem svetu in ameriški zvezdniki se z veseljem “prostovoljno” naučijo kakega stavka v mandarinščini. Prinese jim namreč nekaj deset ali celo 100 milijonov novih oboževalcev, za katere so sponzorji pripravljeni plačevati lepe številke “zelencev”.

Na enem izmed mojih zadnjih obiskov dvorane Zlatorog v Celju sem se ob pogledu na to kar se vidi na spodnji sliki spomnil na moje prepričanje, da združitev oziroma nakup Pivovarne Union s strani Pivovarne Laško zagotovo ni bila dobra poteza za slovenski šport. Pivovarna Laško je še vedno velik sponzor slovenskega športa, a prepričan sem, da bi šport imel več, če bi si omenjeni podjetni še vedno delili slovenijo na vzhod in zahod. Sedaj lahko Pivovarna Laško optimizira svoja vlaganja v šport. Ker pa nimajo več prave konkurence se mi zdi, da so njihovi marketinški napori za izvedbo kvalitetnih sponzorskih strategij minimalni in z vedno manj kreativnosti.
Logotipa Uniona In Laškega pač ne gresta skupaj in ko jih vidim skupaj drugega ob drugem na dresih rokometašev iz Celja se mi zdi, da se nekdo v marketingu Laškega ne more ali ne zna odločiti… Naj “Union” ostane za ljubljanske košarkarje, pa še koga. Sicer pa, jaz najraje pijem “rdečega”.

Avstrijci in Švicarji so končno dočakali pravo nogometno evforijo in že pozdravljajo nogometne navijače s cele Evrope. Evropsko prvenstvo v nogometu izjemno velik dogodek in nekateri v Avstriji se bojijo, da njihova reprezentanca (101. na FIFA lestvici) nanj tekmovalno ni pripravljena.

Oblikovalka iz Gradca, Stefanie Schöffmann, je prišla na zanimivo provokativno idejo kako vnovčiti avstrijsko nogometno realnost. Oblikovala je serijo navijaški artiklov, ki so spremljevalec vsakega velikega športnega dogodka še posebej nogometnih prvenstev. Svetovno prvenstvo v Nemčiji je bilo prepoznavno po navijaškem sloganu “Zu Gast bei Freunden”. Avstrijci se radi primerjajo z Nemci in tako je nastal tudi najbolj ironični navijaški nogometni slogan v zadnjem času, “Zu Gast bei Verlierern”.

Slovenci bi lahko to prevedli “V gosteh pri poražencih”, ali če malo priredimo s pomočjo turističnih sloganov nam lepše “Dobrododošli pri poražencih”. Omenjeni artikli v rdeče beli kombinaciji in provokativnim ironičnim napisom so preplavili Avstrijo. Projekt Zu Gast bei Verlierern ima seveda tudi svojo spletno stran, kjer je mogoče naročiti vse artikle. Ironije niso spregledali niti Nemci, ki se zaenkrat le posmihajo. Pravi nogometni strokovnjaki ga odklanjajo in pravijo da je neprimeren za edinstveno priložnost, ki jo ima Avstrija z nogometnih prvenstvom.

V Avstriji pa se ni porodila le ena ironična ideja. Drugo so v resnici sprožili nogometni navijači in je pozivala državljane, da podpišejo peticijo za umik domače reprezentance in hkrati dajo priložnost drugi boljši reprezentanci. V kratkem času so zbrali 10.000 podpisov!! Nogometne ironične ideje pa so prišle na ušesa tudi predsedniku Evropske nogometne organizacije UEFA Platiniju, ki nad njimi ni prav nič navdušen, avstrijski selektor pa je podpisnike peticije poimenoval kar “idioti”.

“Zu Gast bei Verlierern” bo zagotovo prinesla dobiček pobudnikom akcije, tekstilni izdelki z omenjenim sloganom so namreč nekaj dni pred prvenstvom zelo popularni. Nogometaši in pravi nogometni privrženci v Avstriji bodo najbrž malo manj zadovoljni. Kakšen vpliv pa bo imela na goste iz cele Evrope bodo lahko Avstrijci ocenjevali po prvenstvu. Za toliko ironije na svoj račun moraš imeti tudi veliko poguma. Do danes nisem vedel, da ga Avstrijci imajo.

Simpatiziranje z omenjeno akcijo mi je hitro potegnilo tudi povezavo s Slovenijo. Bi si mi upali kaj takega? Imamo dovolj poguma? Bojim se da ne. Zanimiv odziv pa bi bil najbrž tudi s strani kake turistične organizacije in marketinških strokovnjakov, ki bi zagotovo povedali kakšno na ta račun.

Pred časom sem se vprašal, koliko je vredna olimpijska medalja za Slovenijo. Danes sem naletel na zanimiv podatek o nagrajevanju potencialnih tajskih olimpijskih nosilcev medalj. Okoli 200.000 Evrov, za osvojeno zlato medaljo, 60 odstotkov tega zneska za osvojeno srebro in 40 odstotkov za bronasto medaljo so po mojem mnenju zavidanja vredni zneski. Ker denar slabo vpliva na ljudi, najbrž tudi športnike, bodo polovico tega zneska tajski športniki dobili v obliki rente v naslednjih 20-tih letih.  Ob pogledu na te zneske je potrebno upoštevati, da je povprečna plača na Tajskem vsaj 5 krat nižja kot v Sloveniji.

Ne trdim, da bi bilo potrebno dati slovenskim športnikom tako bogastvo za osvojeno olimpijsko medaljo. Veliko bolj so pomembne normalne razmere za priprave in razvoj športa, tu pa je vloga države zelo velika in ne meri se vedno v izplačanem denarju in nagradah.

Belgijska teniška igralka Justin Henin je s svojim nepričakovanim slovesom iz ženskega tenisa povsem na novo odprla borbo za vrh v ženskem tenisu. Justin je dominirala v lanski teniški sezoni, v kateri je poleg rekordnega naskoka pred tekmicami v tekmovanju WTA, priigrala tudi rekorden denarni znesek v obliki nagrad na teniških turnirjih. 5 milijonov dolarjev zaslužka je kljub vedno višjim teniškim nagradam izjemna številka. V preteklosti je je iz ženskega tenisa veliko šampionk umaknilo razmeroma hitro, a nobena se ni poslovila kot aktualna številka ena. Poleg tega pa je to storila takoj praktično čez noč, brez poslavljanja igrišču.

Vsak teniška konkurenca, ki je pred nekaj tedni lahko razmišljala le o drugem mestu, bo sedaj odprto naskakovala mesto št. 1 v ženskem tenisu. Razlike v prvi deseterici bodo sedaj minimalne in obeta se zanimivo teniško leto v ženskem tenisu. Kljub prednosti, ki bi Heninovi omogočala še kak mesec na prvem mestu kljub njenem ne igranju bodo njene točke na letvici najboljših igralk WTA črtane in mesto najboljše bo pripadlo Šarapovi. S tem se šele začenja odprt boj z najboljšo v ženskem tenisu in pričakujemo lahko še marsikaj.

Teniški strokovnjaki bodo Justin Henin zagotovo pogrešali saj je bila ena najboljših v zadnjih desetletjih v tej igri. Svojo priljubljenost si je gradila preko svoje teniške igre in ne medijske pojave, kar s pridom izkorišča marsikatera nova zvezdnica.

V tem tednu so se časopisi razpisali o najbogatejših Slovencih. Lestvica se na najvišjih mestih ni kaj dosti spremenila od lani. Le malo teh obrazov je povprečenemu Slovencu znanih. Med vsemi temi pa je ena izjema. Joc Pečečnik, še lani skoraj neznani bogataš je letoš najbržnajbolj popularna oseba med celotno deseterico. Njegovo vlaganje v šport mu je prineslo simpatično prepoznavnost. Postaja neke vrste rešitelj ljubljanskega športa. Morda se eni ne strinjajo s tem, a zagotvo je v šport prinesel velik del profesionalizma. Le tak odnos do športa bo dolgoročno uspešen. Njegovi pogledi na razvoj športa in vizije, ki bi jih rad v športu uresničeval so name naredile globok vtis. In priznam, da sem bil na začetku zelo skeptičen do njegovih športnih namenov.

Lestvica najbogatejših Slovencev.

1. Mirko Tuš 240 mio. €
2. Darko Horvat 190 mio. €
3. Igor Lah 145 mio. €
4. Joc Pečečnik – 92,5 mio. €
5. Tomaž Lovše 72,8 mio. €
6. Igor Akrapovič 70.9 mio. €
7. Jože Anderlič in družina 61,3 mio.€
…..

Še kakšnega športnega vizionarja med bogatimi Slovenci bi potrebovali. Tukaj lahko glasujete za najvelčjega podpornika športa v Sloveniji.

Najlepše športnice izbirajo povsod po svetu. Športe lepotice so od nekdaj privabljale tisoče bralcev in milijone gledalcev pred TV. Seveda na tovrstne šov dogodke nismo imuni niti pri nas. Revija Šport tudi letos organizira izbor najlepše slovenske športnice ali Miss športa 2008. Zanimivo je, da pogoj za prijavo ni kategorizirana športnica, oziroma stopnja ukvarjanja s športom. Lahko se prijavijo tudi tiste športne lepotice, ki se samo občasno rekreativno ukvarjajo s športom. S tem pa smo že skoraj pri vseh mladih puncah, ki nekaj dajo nase.

To “nepogoj” za prijavo na tekmovanje za miss športa razumem, kot pozitivno povezovanje športne rekreacije in lepote kar zagotovo ni nič slabega. Tudi raven “lepote” na tekmovanju bo najbrž višja kot, če bi izbirali samo med vrhunskimi športnicami, ki so obdarjene še z izjemno lepoto. Tudi kriteriji izbora so najbrž bolj športni, kot na raznih drugih izborih, kjer so centimetri glavno in edino merilo izbora.

Taki izbori najlepših športnic nas opozarjajo tudi na dejstvo, da je za sponzorje izgled športnic (in športnikov) še kako pomemben. Višina sponzorskih pogodb ni odvisna le od dosežkov in komunikacijskih sposobnosti posameznikov. Veliko vlogo igra prav simpatičnost in lepota. Še posebej v ženskem športu ta kriterij izstopa. Nekaj izjemnih športnic je svojo lepoto še dodatno vnovčilo. Ruske teniške igralke, z začetnico tega trenda Ano Kurnikovo. Danes je teh lepotnih zvezd še več. Tudi srbska teniška igralka Ana Ivanovič je bila pri svojih 16.-ih letih izjemno zanimiva za šponzorja prav zaradi svojega izgleda. Zdaj, ko so prišli še vrhunski rezultati, so se sponzorski vložki Adidasu hitro povrnili.

Podobno je tudi v drugih športih. Pred leti je bil zelo zanimiv primer v odbojki, kjer je odbojkarska zveza tekmovalkam predpisala koliko tekstila lahko imajo na sebi. Vroče hlačke, oziroma bolj bikinke naj bi na tribune privabljale več gledalcev. Seveda so je hitro vnela besedna vojna med kritiki takega početja in njihovimi zagovorniki. A v današnjem konkurenčnem in tržno naravnanem svetu se je potrebno poskužiti vseh atributov, ki te lahko dvignejo nad druge. Nekateri se morajo poskuževati dopinga, da so sponzorsko privlačnejši, druge …. morda malo pogostejšega obiskovanja lepotnih salonov in nekaj genetskega dodatka in nadoknadi se lahko marsikaj.

Že skoraj cel mesec se v ZDA vse vrti okrog današnje finalne tekme v “ameriškem nogometu”. Danes je dan D tudi za vse oglaševalce, ki so spet globoko segli v žep. Skoraj 3 milijone dolarjev za 30 sekundi oglas na ameriški nacionalni Tv je lepa številka. Največji oglaševalci v ZDA si enostavno ne morejo privoščiti, da jih tam ne bi bilo.

Bridgestone je za oglaševanje med Super bowl tekmo ustvaril 3 reklamne spote, čeprav imajo zakupljena le dva 30 sekundna termina. Zaradi všečnosti le teh so se v Bidgestonu odločili nadaljevati superbowl norišnico še v naslednji dan. Tretji 60 sekundni oglas bodo namreč vrteli v kinodvoranah po ZDA v ponedeljek, dan po finalu. S tem bodo zagotovo še podkrepili moč oglasov iz preteklega dne. V vsej tej “noriji” Superbowl nedelje je namreč skoraj nemogoče izstopati. Poiskati je potrebno ojačevalce reklamnih akcij tudi dneh pred in po superbowlu.

Kako pomemben je Super Bowl za Američane in oglaševalce priča tudi dejstvo, da ima na spletnem portalu AdvertisingAge-a superbowl posebno mesto polno člankov in pričevanj pomembnosti dogodka s strani odločilnih tržnikov in oglaševalcev.