Športne vizije 2

Anže Kopitar je športnik, ki se lahko pohvali z največ referencami na spletu. Iskalniki pod pojmom »Anže Kopitar« najdejo 420.000 – google oziroma 21500 – najdi.si.
Čeprav nimam na razpolago števila iskanj, ki so bili opravljeni z iskalnikom najdi.si v preteklih mesecih, predvidevam, da vodi v konkurenci slovenskih športnikov. Res je, da Anže ni individualni športnik in zato zanj veljajo nekoliko drugačna pravila. Dobro ga plačuje njegov klub, ki mora poskrbeti za promocijo celotne ekipe. A ker je Anže Kopitar potencialni slovenski mega športni zvezdnik, sem ga uvrstil v ta pregled.

Osebne spletne strani Anže »še« nima, a mislim, da glede na njegovo pričakovano športno pot nanjo ne bomo več dolgo čakali. Že zdaj število spletnih strani kaže, kako zanimiv pojem športnik je in marsikatera spletna stran (upam, da tudi ta) si s pomočjo njega pridobi kakšnega obiskovalca več.
Je že res, da Anže ne potrebuje spletne strani za predstavitev svojih sponzorjev, a potrebujejo jo za komuniciranje s svojimi navijači. Teh pa je ogromno po celem svetu, zelo verjetno pa jih bo še več v naslednjih letih, saj je mladi zvezdnik star šele 20 let.

Iskanje spletnih strani naših znanih športnikov je prav zanimivo. Mitje Petkovška na spletu nisem našel v obliki kot bi to pričakoval. Od najuspešnejšega slovenskega športnika leta 2005 se pričakuje, da ima tudi svojo osebno spletno stran. Veliki stric G, je ne najde. Najdejo pa se prispevki o Mitji. Na iskalni frazi »Mitja Petkovšek« je kar 57.900 zadetkov.

Mitja Petkovšek je izjavil: »Za zmago v Mariboru mi je po davkih in koščku, s katerim razveselim trenerja, ostalo 280 evrov. Na srečo imam tudi pokrovitelja, ki me nagradi za boljše rezultate.«

Verjamem, da se z gimnastiko ne more najboljše živeti, a ob taki kakovosti in uspehih, ki jih premore Mitja Petkovšek na bradlji bi to moralo biti mogoče. Mogoče je ker ima Petkovšek tudi osebnega sponzorja, ki primakne kak evro. Ker spremljam šport precej aktivno poznam tudi njegovega sponzorja, ampak najbrž ga večina ne pozna.
Ker je namen te zgodbe preverjanje osebnih spletnih strani športnikov, sem hitro ugotovil, da je Mitja nima. Žal in predvsem škoda obenem. Internet je medij, ki lahko športu največ pomaga, a treba ga je izkoristit. Imeti rezultate, pa tega ne izkoriščati je prav žalostno. Pozivam sponzorja Mitje Petkovška, da svoje sponzorstvo poveča za malenkost in ta del sredstev nameni osebni spletni strani Mitje. Izplačalo se bo v najkrajšem možnem času.

Če pa morda Mitja išče sponzorja spletne strani se lahko dogovorimo za sodelovanje.

P.S.

Če pa me spomin ne vara sta imela Petkovšek in Pegan neko osnovno spletno stran postavljeno s pomočjo internetnega ponudnika Siola, a te enostavno nisem več našel.

Internet je mogočen medij in bo v veliki meri spremenil medijske navade na vseh področjih. Šport je najbolj »vroča« medijska vsebina, ki je pred TV zaslone v preteklosti privabljal rekorno število gledalcev. Za tiste, ki se novim tehnologijam ne bodo pravočasno prilagodili obstaja resna nevarnost, da bodo izgubili večji del svojega prihodkov.

V raziskavi, ki so jo opravili v »International Journal of Sports Marketing & Sponsorship« so med drugim proučevali nove možnosti trženja medijskih nogometnih vsebin s pomočjo novih medijev oziroma interneta.

Iz raziskave izhaja, da so nogometni navijači so v povprečju pripravljeni plačati 3,73 EUR za video vsebino 10 minutnih vrhuncev nogometnih tekem. Raziskava je bila narejena med 12 tisoč navijači iz 7 nogometnih klubov prve nemške lige.

Raziskava nakazuje, da bi lahko internetne reportaže vrhuncev nogometnih tekem močno vplivale na tradicionalno televizijsko poročanje v bližnji prihodnosti. Razni PPV (pey per view) televizijski operaterji so v zadnjih letih stavili na nogomet kot glavni faktor promocije njihovih programov. Za medijske pravice prenosov tekem so plačevali astronomske vsote organizatorjem tekmovanj. Ta medijski model spremljanja tekem, pa je ogrožen. Predvsem hitro širjenje širokopasovnih povezav v internet ter vedno bolj popularni prenosi video datotek preko raznih tehnoloških rešitev načenjajo računico PPV televizijskih programov. Internet je že sedaj zelo resna konkurenca tradicionalnim televizijskim kanalom, v prihodnje pa se pričakuje zmaga interneta nad televizijo, kot jo poznamo sedaj.

Med drugim iz raziskave izhaja tudi naslednje:

• Manj kot je alternativ za ogled nogometnih tekem večja je pripravljenost navijačev za plačilo.
• Navijači iz drugih kontinentov (Azija, ZDA) so pripravljeni plačevati povprečno 6 EUR. (pravi navijači;)
• Navijači višje rangiranih klubov so pripravljeni plačevati več. Kljub trenutnih rezultatskim neuspehom visoko rangiranih klubov, pa se to dosti ne pozna pri pripravljenosti višine plačila.
• Različni demografski segmenti imajo različne preference. »Stari« navijači preferirajo ogled celotnih tekem in so pripravljeni plačevati manjše zneske. “Možje z mladimi družinami” pa so bolj naklonjeni kratkim povzetkom tekem ter so hkrati pripravljeni plačevati višje zneske za ogled. Med mladimi nogometnimi zanesenjaki je dolžina poročila ključni faktor motivacije za ogled. Za možnost izbire »prave« dolžine povzetka tekme so pripravjeni plačevati najvišje zneske.
• Obstaja močan trg za prenose celotnih tekem in izjemno močno zanimanje za 10 minutne vrhunce.

Po raziskavi sodeč bodo klubi v prihodnje v močnejši poziciji nasproti medijskim ponudnikom. Sami bodo lažje pripravljali medijske vsebine in prihodke spravljali v svoj žep brez medijskih posrednikov.

Vse to pa je tudi eden izmed vzrokov, da se bo potreba po marketinških strokovnjakih v športnih klubih najbrž povečala. Tržna uspešnost delovanja klubov bo v veliki meri odvisna prav od uspešnosti marketinških strategij in sposobnosti marketinških strokovnjakov, da izkoristijo nove tehnološke možnosti.

Iz vira na: www.imrpublications.com

V športu velikost zagotovo je pomembna. Najboljši primer je Kitajski športni trg , ki se je preteklih letih dodobra razvil. Največji športni klubi v Evropi se borijo za svoj delež teg največjega športnega trga na svetu. Predvsem v nogometu iščejo svoj prostor pod Kitajskim soncem Evropejci. V košarki kraljuje liga NBA. Da pa se tudi v Evropi zavedajo pomena in potenciala kitajskega športnega trga priča podatek, o letošnjih eksibicijskih tekmah Kitajske košarkarske ekipe v Nemčiji z domačo ekipo. Čeprav nobena država ni košarkarska velesila pa imajo v obeh dovolj velik trg in predvsem po enega mega-zvezdnika iz NBA-lige. To pa je tudi vse kar potrebuje dober športni tržnik, da naredi mega dogodek, ki ima tudi finančno računico.

V Sloveniji imamo dva problema.

Prvič. Imamo preveč košarkarskih “zvezdnikov”, da bi lahko izpostavili eno pravo zvezdo, ki potegne.

Drugič. Naš trg je ne samo majhen, je mikro trg, ki v širnem svetu ni omembe vreden. Žal. Tudi zaradi premajhnega “domačega” trga zelo težko delamo prave zvezdnike. Čeprav kvalitete res ne manjka.

In še moj poziv nasvet kako v Sloveniji resnično narediti mega-zvezdnika. Da bi to bil posameznik je bolj malo verjetno, čeprav je Sani Bečirovič bil izbran v selekcijo Evrope in Smodiš že leta standardno eden najboljših v evropski klubski košarki … Smo enostavno premajhni. Lahko pa je reprezentanca. Ja košarkarska….. , če se mogoče nekaj prelomi in poklopi tisto na kar upamo. Najprej pa morajo stopit vsi skupaj. Nekatere sive može poslat čim dlje vstran… In potem upat… Da se uvrstimo na olimpijske igre in da tam odigramo finalno tekmo v Pekingu 2008 z ameriškimi zvezdniki iz lige NBA…. Ja tudi sanjati je dovoljeno včasih.

Kot pred vsakim večjim dogodkom se tudi pred olimpijskimi igrami v Pekingu obeta organizatorju in olimpijskemu komiteju resna grožnja in izziv kako preprečiti negativne učinke zakulisnega trženja (oziroma ambush marketinga) na uspešnost uradnih sponzorjev olimpijskih iger.

V raziskavi, s katero so preverjali poznavanje Olimpijskih sponzorjev se je na seznamu top 12 sponzorjev znašlo kar 5 podjetij, ki niso uradni sponzorji iger.

Po aktualni raziskavi raziskavi so od prvih 5 podjetij, 4 dejanski sponzorji OI, eno podjetje, Mengniu, pa to ni. Druga podjetja na listi TOP12, ki jih potrošniki prepoznavajo kot uradne sponzorje olimpijskih iger, pa v resnici to niso so: Pepsi, China Unicom in Nike. Na prvem mestu prepoznavnosti pa je uradni dolgoletni sponzor olimpijskih iger in najbrž največja blagovna znamka na svetu – Coca Cola.

Nepoznavanje uradnih sponzorjev pa ni nič novega. S tem problemom se soočajo organizatorji največjih športnih prireditev že vse od leta 1984 oziroma OI v Los Angelesu. Takrat je Nike speljal eno prvih in izjemno uspešnih strategij zakulisnega trženja. Med drugim je ravno Nike organizacija, ki je tehnike »ambush marketinga« najbolj razvila. Slovenski izrazi za ambush marketing so še, trženje iz zasede, parazitsko trženje in najbrž bi se našel še kak.Pojav zakulisnega trženja, pa nima nobene zveze z Kitajsko in njenim kršenjem raznih pravic industrijske lastnine. Dejstvo je, da bo le težko preprečiti podobne pojave tudi v prihodnosti. Zakonske omejitve bodo zagotovo vedno strožje a kreativnosti marketinških strokovnjakov zagotovo ne bo nič manjša. In prav je tako.