Športne vizije 2

Tradicija je prva stvar na katero pomisli vsak teniški in športni navdušenec ob spremljanju  dvobojev v Wimbledonu. Malo je športov in prireditev se lahko pohvali s tako izjemno tradicijo. Najtežja in najpomembnejša naloga, ki jo imajo organizatorji je prav ohranjanje te tradicije, ki je največja vrednost turnirja. Tradicija namreč nemalokrat pride v nasprotje z modernimi zahtevami komercializacije športa.

Zdi se mi, da so se delčku te tradicije odpovedali organizatorji z izgradnjo strehe na osrednjem stadionu. Dežnikov in parelin tako letos na osrednjem stadionu v finalnih obračunih nismo videli (res je bilo za London neverjetno lepo vreme, tako da bi bilo tako tudi brez strehe), čeprav je bil prav prizor čakajočih gledalcev po dežniki eden izmed najbolj prepoznavnih kadrov marsikaterega turnirja v Wimbledonu.  Organizatorji zadnje dni tekmovanja tako ne bodo več tolikokrat pogledovali v nebo in najbrž tudi ponedeljkovih finalnih obračunov ne bomo več videli. TV hiše in gledalci so zagotovo zadovoljni. Zagotovo bodo zadovoljni tudi organizatorji, če ne prej pa tedaj, ko bodo sešteli dobiček, ki ga turnir vsako leto prinese. Večina tradicionalnih vrednost Wimbledona pa ostaja.

Čeprav tega na stadionih ni videti so sponzorji zelo pomemben del financiranja turnirja. Posebnost Wimbledonskega turnirja je tudi ta, da so logotipi sponzorjev in uradnih opremljevalcev turnirja zelo dobro skriti. Na stadionu sta le dva mala prostora namenjena uradnemu časomerilcu in merilcu hitrosti. (Rolex in IBM)  Zanimivo je, da boste tudi na spletnem mestu turnirja težko našli vse sponzorje. Ko sem se malo bolj potrudil sem našel le našel spisek sponzorjev in uradnih opremljevalcev turnirja. Težko verjamem, da ga komu uspe najti prej kot v minuti ali dveh, brez da bi uporabil iskalnik seveda…  Tako diskretno skriti logotipi sponzorjev ne pomenijo, da so sponzorski vložki slaba naložba. Najbrž ravno obratno.

Med spremljanjem finala sem vseeno našel še dve blagovni znamki, ki se pojavljata na igrišču in spadata med sponzorje turnirja. Logotip opremljevalca Slazenger na zidu za igriščem (zelo mali)  in proizvajalca pijače  Robinson’s Lemon Barley Water, ki je svoj izdelek plasiral pod sodniški stol. Uradno vodo pa tako ali tako pijejo igralci skozi celoten turnir. Vsaj embalaža je sponzorska.

Še zanimiv in pomemben podatek, če se odpravite v živo pogledati ta turnir. Na stadion ni dovoljeno prinašati nobenih izdelkov (niti vode), ki ni odobrena s strani organizatorjev. Blagovne znamke, ki ne spadajo med uradne opremljevalce turnirja se pač ne smejo pojaviti na TV zaslonih. Če torej hočete, da vas na tribuni opazi kamera, nikakor ne smete na oblačilih izpostavljati kakršnekoli znamke, v rokah ne imeti vode, ki je drugačna od uradne sponzorske, ne brati časopisa, ….

S tradicijo pa je povezanih še nekaj drugih posebnosti v Wimbledonu. Ena takih je način kako do vstopnic za ta prestižni turnir. Kmalu še o tem…, za letos je tako prepozno.

Maribor in Pohorje postajata vedno bolj prepoznavna po gorskem kolesarjenju.  Tekma za svetovni pokal v gorskem kolesarstvu je pod Pohorjem prvič potekala leta 1999. Pretekli vikend se so v Mariboru spet dirkali v 4-krosu in spustu na Nissan MTB svetovnem pokalu. Najboljši in najpogumenjši kolesarji, ki dirkajo po Pohorju priznavajo, da je tekma v Mariboru ena najboljših, zato se najbrž za prihodnost ni bati.

Letos je organizatorjem (tekmovalci so baje v blatu še posebej uživali) sicer malenkost zagodlo sobotno deževje, a je bil kljub temu lep obisk  gledalcev. Glede na to, da je ta vrsta kolesarjenja precej zapostavljena v medijih (v množične medije in prime-time ti kolesarji tako nikoli niso silili) je udeležba gledalcev zelo dobra. Poleg tega tudi našega junaka, ki bi se lahko uvrščal med svetovno elito še ni. Prej ali slej tudi ta pride.

Dirkanje po Pohorju navzdol se zagotovo splača videti v živo.  Pa ne samo enkrat. Če ste letos zamudili, naslednje leto bodo mariborske tekme svetovnega pokala v maju.  Druga možnost je TV. Letošnje tekmovanje je prenašal športni kanal Eurosport 2. Posnetek 4-krosa smo lahko videli na TV SLO, hkrati pa je nedeljsko tekmovanje baje imel tudi slovenski Sportklub.

Poleg klasičnih TV medijev še posebej priporočam ogled svetovnega pokala v gorskem kolesarstvu s pomočjo spletnega mesta freecaster.tv . Zastonj, v odlični kvaliteti in predvsem s strani insajderjev(seveda v angleščini). Poleg tega pa sem vsaj jaz užival v zabavnih komentarjih izjemnega komentatorja Roba Warnerja. Če ste zamudili priporočam kak posnetek. Link do zanimivih posnetkov, tekme v Mariboru. Na tem spletnem naslovuse lahko  spremlja celotni svetovni pokal v gorskem kolesarstvu in drugih atraktivnih oz. ekstremnih športih.

Mene so tekme svetovnega pokala gorskih kolesarjev v Mariboru navdušile do te mere, da si upam trditi , da je svetovni pokal gorskih kolesarjev v downhillu in 4 crossu najbolša in najbolj zanimiva športa prireditev, ki se dogaja v Mariboru.  Zlata lisica, ki je postavila temelje športnega turizma na Pohorju se žal ne more primejati s to tekmo. Najbrž niso krivi le mariborski organizatorji ampak smučanje in način organiziranosti tekem svetovnega pokala kot tako. Seveda pa ima vsak šport svojo publiko, sam očitno spadam med tiste, ki jih nove, sveže zadeve hitro pritegnejo.

V okviru Njoki festivala v Ajdovščini se bo 19. in 20. junija odvijal  mednarodni turnir v lacrossu. Šport, ki izvira iz severne Amerike se ponaša z izjemno (več kot 500 letno) tradicijo, velja za  enega najstarejših ekipnih športov na svetu.  Medtem, ko je v severni Ameriki lacrosse tudi medijsko prepoznaven, vse več popularnosti pridobiva tudi v Evropi. Po zaslugi ekipe Dragonsov iz Ljubljane je lacrosse prisoten tudi v Sloveniji.

Ob poplavi modernih športov, ki si jih “izmišljamo” po tekočem traku so še toliko bolj zanimivi tisti, ki se lahko ponašajo z tako izjemno zgodovino in tradicijo. Lacrosse je eden takih. Kot vsak drug šport se je skozi čas spreminjal, prilagajal medijem in gledalcem. Rezultat tega je dvoranska različica “indoor” lacrosse, ki se igra predvsem v ZDA.  Več o zgodovini športa in pravilih lahko preberete tukaj.

Med drugim je bil lacrosse tudi olimpijski šport v začetku 20. stoletja.  Zaradi svojih značilnosti, dinamike, hitrosti in dovoljenega kontakta je lacrosse zelo zanimiv za gledalce tudi danes.  Odlična priložnst spoznati ta šport se ponuja v Ajdovščini. Na turniju bo sodelovalo 5 ekip, med njimi seveda tudi  ljubljanski Dragonsi. Poleg njih pa še ekipe iz Walesa, Škotske, Anglije in reprezentanca Avtrije.  Celoten razpored tekmovanja je spodaj. Predvsem sobota 20. junij bo pravi lacrosse dan, ki se ga splača videti tudi v živo.

update:

Nekaj posnetkov Siol iO Lacrosse turnirja v Ajdovščini si lahko ogledate na na siolovem iO spletnem kanalu . Kratek posnetek in predstavitev igre najdete med videoposnetki in delom njoki summer festival, poleg vsega drugega dogajanja na njokih.

Nekaj zanimivosti o Lacrossu…

5. Njoki Summer Festival pa poleg lacrossa  prinaša še obilo zabave in glasbe.  Na glasbenem odru se bodo zvrstile številne odlične glasbene zasedbe.  Kot posebna glasbena poslastica bodo nastopile zvezde Velike Britanije – »The Go! Team«, ki so v lanskem letu nastopili tudi kot predskupina na koncertu Nicka Cavea v Zagrebu. Več informacij o festivalu, glasbenem in športnem dogajanju  najdete  spletnem mestu Njoki Summer Festival 2009.

Razpored tekem na SIOL iO Lacrosse turnirju:

19.junij (petek)
17:30 Ljubljana vs. Southampton
18:30 Cardiff vs. Austria

update:

Žal je organizatorjem zagodlo  izjemno slabo vreme, zato so se odigrale le tekme v petek. Nekaj posnetkov najdete na siol iO kanalu, med videoposnetki in sekcijo njoki summer festival.

20.junij
09:30 Cardiff vs. Blackwatch
10:30 Austria vs. Ljubljana
11:30 Southampton vs. Cardiff
13:00 Austria vs. Blackwatch
14:00 Ljubljana vs. Cardiff
15:00 Southhampton vs. Blackwatch
17:00 Ljubljana vs. Blackwatch
18:00 Southampton vs. Austria
21:00 FINALE – NJOKI POKAL

Odbojka na mivki je v zadnjem desetletju eden bolj popularnih, trendovskih, modernih,… športov. Vključitev odbojke na mivki med olimpijske športe leta 1996 je bila za vse vpletene odlična poteza. Olimpijada je dobila enega bolj popularnih športov, ki je priljubljen pri mlajših generacijah. Organizatorji turnirjev so dobili s pomočjo imidža olimpijskega športa več prepoznavnosti in sponzorjev. Več sponzorjev je pomenilo tudi večje nagrade za igralce, le ti pa so postali tudi bolj prepoznavni in popularni športniki, posledično bolj priljubljeni pri športnikih. Posledica vsega skupaj je, da se je odbojka na mivki popolnoma osamosvojila od tiste klasične v dvorani. Konkurenčnost igralcev in številčnost se je povečala. Igralci, ki so pred desetletjem še lahko igrali na obeh frontah so postali specializirani za mivko in jim igranje klasične odbojke v zimskem času ne pade več na misel. “Edina” povezava obeh zvrsti odbojke je ta, da je odbojka na mivki priključena mednarodni odbojkarski zvezi (FIVB).  Le ti seveda nimajo želje iz svoje družine izpustiti tako dobrega produkta, ki ga vedno uspešneje tržijo po celem svetu. Z prirejanjem turnirjev svetovne serije po celem svetu lahko “sledijo poletju” in tako odpravijo največjo slabost tega poletnega, sezonskega športa.

Odbojka na mivki izvira iz južne Kalifornije in vročina, sonce, poletje, zabava so še vedno besede, ki jih povezujejo z odbojko na mivki, je tipičen sezonski šport. Zaradi popularnosti športa  v ZDA se je združenje profesionalnih igralcev odbojke na mivki – AVP odločilo sezono raztegniti skozi celo koledarsko leto. 15 – 20 turnirjev koliko so jih organizirali v toplem obdobju po obalah Kalifornije, Floride, in nekaterih večjih mest ni bilo dovolj.

Našli so tržno nišo, odbojka na mivki v dvoranah pozimi. S tem so se predstavili povsem novi publiki v zimskem času in v mestih kamor sicer odbojka ne pride. Turneja “Hot Summer Nights” , kjer obljubljajo sonce in vročino v času največje zime pomeni širitev športa in iskanje novih trgov. Izkoristiti poskušajo tudi pozitivni imidž in prepoznavnost, ki jo je odbojka naredila na Olimpijskih igrah v Pekingu. Ameriška televizija NBC je pri zaključnih bojih tega tekmovanja dosegla gledanost  45 milijonov gledalcev.

Odbojka na mivki ne bo nikoli mogla tekmovati s košarko ali kakšnih drugim velikim športom v ZDA, a ima kljub temu še veliko neosvojeno tržišče, ki ga je novim produktom pričela osvajati.  In kdo si ne bi želel poletnega vzdušja med najhujše zime. Vsaj za nekaj ur. To je tudi glavni motiv in prednost, ki jo sponzorjem ponujajo organizatorji vročih zimskih noči oziroma “Hot wintter nights”.

In kako je v Sloveniji? Zdi se, da odbojka na mivki pri nas stagnira. Tistih nekaj turnirjev, ki na katerih nastopi nekaj boljših igralcev klasične odbojke ni dovolj, da bi lahko šport naredil korak naprej. Morda bi potrebovali le bolj ambiciozne organizatorje, morda daljše bolj vroče poletje, morda več idej….  V naši okolici, Celovcu in Zagrebu, se poleti odvijata velika turnirja svetovne serije in obisk le teh se splača.

Finančna kriza bo očitno svoje sledi pustila na vseh vejah gospodarstva. Športna industrija je bila v zadnjem desetletju ena najhitreje razvijajočih se vej gospodarstva. Šport je postal zabava in posel hkrati, sponzorji so iz dneva v dan višali svoja sredstva. Tak trend se vsaj v letu 2009 ne bo nadaljeval. Tudi največji športni klubi povsod po svetu že čutijo zategovanje marketinških proračunov. Klubi, ki so v zadnjem času razmetavali z denarjem in podpisovali drage pogodbe za igralce in novo infrastrukturo so že v velikih težavah.

Da bodo v težavah tudi klubi lige NBA je bilo težko verjetno, še lani so jih namreč mnogi kritizirali, ker vztrajajo na relativno konzervativnem proračunu za plače igralcev, medtem so v Evropi, predvsem pa v Rusiji dobesedno razmetavali z denarjem.  Danes, niti eno leto po eksploziji dragih “ruskih” nakupov že vemo, da je bilo obnašanje ameriških lastnikov veliko bolj pametno. V ZDA pač znajo računati in se še kako zavedajo, da je šport biznis kjer mora imeti vsaka investicija svojo računico. Teh računic bogati Rusi, Grki, pa še kdo seveda niso imeli. Šlo je le za “politnično” prerazporejanje hitro zasluženega denarja.

In kaj ima alkohol z recesijo? Veliko. Kot poznamo to v Sloveniji so tudi največja ameriška športna združenja načeloma prepovedovala oglaševanje alkoholnih pijač v dvoranah in pred kamerami. Klubi in posamezni športniki v teh klubih niso smeli podpisovati pogodb s proizvajalci alkoholnih pijač. Tak primer je bila od sredine 90 let tudi ameriška NBA, NHL, NFL,…. Stroge prepovedi so veljale predvsem za žgane pijače. Pivovarne so povsod po svetu nekako še imeli vsaj priprta vrata med sponzorje, a pod določenimi pogoji.

V ZDA že pripravljajo nova milejša pravila, tudi v dokaj stogi ligi NBA, ki je v zadnjih letih rada pretirano skrbela za svoj ugled.  Proizvajalci alkoholnih pijač (tudi žganihih pijač) in njihove blagoven znamke naj bi spet dobile dovoljenje za vstop v dvorane, celo pred kamere. Kaj točno bo omehčanje prepovedi prineslo še ni povsem definirano, a dejstvo je da bodo proizvajalci alkoholnih pijač  spet dobrodošli sponzorji in oglaševalci. Razlog za tako početje odgovornih v ameriških profesionalnih športnih organizacijah je enostaven. Gospodarska kriza bo oklestila tudi njihove prihodke in s to potezo bodo začasno zagotovili stabilnost naložb v klube. Sponzorjev in oglaševalcev iz drugih vej gospodarstva je vse manj (finančni sektor, avtomobilska industrija,..) Letošnjo sezono je v ameriškem športu že odjeknila novica, o odpovedi sezone v AFL-u. Čeprav gre veliko manjšo športno organizacijo kot so največje štiri je strah lastnikov večjih klubov pred posledicami gospodarske krize  zagotovo prisoten.

In kako je v Sloveniji?  Zadnje dni beremo vedno nove novice o vplivih gospodarske krize v slovenskem športu. Glede na način delovanja slovenskega športa bo kriza nedvomno pustila posledice. Vse preveč je bilo “političnih sponzorstev”*, ki niso bila podprta z ekonomsko učinki. Športni klubi so se vse prevečkrat obnašali kot slabi gospodarji, predvsem pa niso znali v svoje delovanje vključiti marketinga. Tudi država do športa v preteklosti ni bila prizanesljiva. V dobrih gospodarskih časih se to ni poznalo v taki meri kot se bo v slabih. S posebnim zakonom je tudi Slovenija prepovedala oglaševati in promovirati alkoholne pijače na športnih prireditvah. Prepovedala je prodajo alkohola, tudi piva. V nekaterih drugih nam primerljivih evropskih državah tega ni. Navijače znajo brzdati tudi drugače. Z vzgojo in visokimi kaznimi za športu neprimerno obnašanje.

Dvomim, da bo kdo ob gospodarski krizi še enkrat premislil učinkovitost strogega zakona o omejevanju alkoholnih pijač , ki je vsaj v tistem delu, ko govori o prepovedi alkohola na športnih tekmovališčih in promociji le tega, zame osebno popolnoma nesmiseln.   O tobaku nihče več ne razmišlja, tobačno industrijo smo nekako vsi že pokopali. Kljub temu so še druge veje gospodarstva, ki jih nekateri skoraj podijo iz športnega trga. Ena takih so igre na srečo. Športne stavnice so velik sponzor športa, a Slovenija se je odločila za drugačen pristop. Strog monopol na tem področju in razdeljevanje sredstev po nikomur povsem jasnem ključu, kot to dela Fundacija za šport. Ta fundacija in loterijski lobi je tudi največji nasprtonik tujih športnih stavnic, ki bi lahko ob premišljenih pravilih v športno blagajno prinesle več kot je to do nedavnega zagotovila Fundacija. No to je že druga tema…

—–

* – politična sponzorstva – nimajo vedno zveze s politiko, pač pa so sponzorstva, ki se sklepanjo na podlagi poznanstev, preferenc posameznikov,…  in nisto vedno ekonomsko upravičena.

Internet počasi a zanesljivo dobiva bitko v primerjavi s klasično TV. Še posebej to velja za športne dogodke. Veliki športni dogodki v zadnjem času tekmujejo kdo bo ponudil boljšo, lepšo, inovativnejšo, predvsem pa bolj uporabno spletno mesto za vse, ki želijo spremljati določen dogodek. Včasih je bilo prva naloga organizatorjev zagotoviti TV pokritost dogodka,  danes v ospredje stopa internet. Seveda tudi TV ohranja svojo mesto, a brez podpore interneta si uspešne “mediazacije” dogodka več ne moremo predstavljati.

Prijetno sem bil presenečen, ko sem spremljal spletne strani ženskega WTA turnirja Slovenia Open v Portorožu. Spletno mesto je izjemno pregledno, lepo oblikovano in predvsem aktualno. Vsebuje informacije za novinarje, obiskovalce, tekmovalce in druge zainteresirane skupine, hkrati pa je lahko v ponos tudi sponzorjem turnirja. Upam, da se bo še kak slovenski organizator potrudil in ustvaril spletno mesto, ki mu bo v ponos. Spletne strani niso same sebi v namen, zato se je potrebno stvari lotiti premišljeno in ambiciozno. Organizatorji WTA turnirja Slovenia Open v Portorožu so to naredili odlično. Seveda pa internet ponuja še več možnosti in priložnosti in bo potrebno spletne strategije v prihodnje še dopolnjevati.

Za odlične spletne strani so potrebna finančna sredstva. Malo denarja malo muzike pravijo. Tudi v tem poslu bo to držalo, a veliko denarja še ne naredi dobrih in uporabnih spletnih strani. Prva naloga organizatorjev je, da definirajo cilje, da vedo kako jim spletno mesto lahko koristi. Imeti morajo resurse, ki bodo skrbeli za spletno stran. Nič ni slabšega od zapoznelih in nekvalitetnih informacij.

In potem je potrebno najti firmo, ki bo skrbela za izdelavo spletnega projekta in nudila vso podporo. Tukaj je ponavadi zatakne pri potrebnih finančnih sredstvih. Ena od najboljših rešitev je, da se poskuša najti podjetje, ki bo stopilo v sponzorsko razmerje z organizatorjem. Tako se prihrani večina sredste, hkrati pa je to tudi garancija, da bo spletni projekt kvaliteten. Resna podjetja, ki se ukvarjajo z spletnimi rešitvami si najbrž ne bodo privoščila slabih projektov, še posebej ne, če je njihovo ime še bolj izpostavljeno skozi sponzorstvo.

Približujejo se olimpijske igre in stopnjujejo se pričakovanja Slovencev po olimpijskih medaljah. Za vsakega športnika (no skoraj vsakega, nogometaši in še kdo je zagotovo izvzet) so OI največja športna prireditev v njegovem življenju. Tudi države se rade ponašajo z rezultati, ki jih njihovi športniki dosegajo na največjem svetovnem tekmovanju. Včasih je bila vrednot rezultatov še večja, danes vedno bolj prevladuje individualen in komercialen pomen iger.  Sponzorji, ki so bili včasih na igrah skoraj prepovedani, danes plačujejo astronomske zneske za povezovanje z olimpijskimi simboli.

Še vedno pa je normalno, da posamezne države nagrajujejo svoje športnike za medalje, ki jih le ti dosežejo na igrah. In te nagrade so zelo različne. Koliko je pravzaprav vredna medalja v olimpijskem športu? Je vrednost rezultata enaka v vsaki disciplini. Je konkurenca v teku na 100m enaka konkurenci v eni izmed kategorij v kakem borilnem športu (boksu, judu …)?

Različne države imajo zelo različne kriterije nagrajevanja. V razvitih, velikih državah (ZDA naprimer) je veljalo, da lahko športnik z olimpijsko medaljo zasluži za celo življenje. Je to res tudi danes? Najbrž to ni pravilo. Zagotovo lahko, a za popoln izplen svojega rezultata morajo biti zadovoljeni še kaki drugi kriteriji. Tržna vrednost rezultata je odvisna od raznih kriterijev, ki jih je preveč, da bi bili obvladljivi. A enim morda res uspe, čeprav ne živijo samo od svoje medalje ampak od celotne prepoznavnosti, ki so jo pridobili v svoji športni karieri.

Da ne pozabim na namen zapisanega. Slovenija bo letos nagradila najboljše športnike na olimpijskih igrah z zneskom, ki je pričakovan in po mojem mnenju pošten. 20.000 EUR za zlato oziroma 15.000 EUR za bronasto kolajno ni nek izjemno bogat znesek, a po mojem mnenju zadovoljiv. Poleg tega pripada športnikom z olimpijsko medaljo tudi mesečna renta za naslednjo 4 leto  obdobje.  Menim, da mora biti znesek za športnika dovolj velika motivacija in zadoščenje. Od tega seveda ne more živeti in plačevati svojih stroškov, ki ob dobrih pripravah nastanejo. Brez prispevka sponzorjev skoraj ne gre. Eni pridobivanje sponzorskih sredstev obvladajo boljše , drugi slabše. Športniki imajo pri tem tudi zelo različne izhodiščne možnosti.  A tarnanje, da sponzorskega denarja ni je še najlažje. Brez truda se še čevelj ne obuje pravijo. Športniki, ki bodo Slovenijo zastopali na igrah v Pekingu so se vsekakor zelo potrudili pri treningih. Trud na marketinškem področju pri iskanju sponzorjev je precej manjši. Še posebej, če športnik poišče pomoč pri zato usposobljenih posameznikih in podjetjih.

Superbowl 2007 je bil v preteklem letu svetovno najbolj gledan športni dogodek, če štejemo gledanost v živo. Finalno tekmo v ameriškem nogometu je v živo spremljalo v povprečju 97 milijonov gledalcev.

Lestvica gledanosti športnih prenosov v živo (globalno v svetovnem merilu) :

1. Superbowl
2. Forumla 1 (GP Brazilije – finalna dirka)
3. Finale UEFA Lige prvakov
4. Finalna tekma Svetovnega prvenstva v Ragbiju
5. Svetovno prvenstvo v atletiki
6. Baseball finalne tekme
7. Finale rokometnega svetovnega prvenstva v Nemčiji
8. Golf (finalni dan US Masters)
9. Wimbledon finale
10. Kriket ICC World Twenty20 Championship

Letošnji Superbowl bo 3. februarja. Zagotovo bo spet med najbolj gledanimi dogodki leta, a leto 2008 je športno leto v katerem lahko pričakujemo še več vrhuncev. Superbowl še vedno kraljuje na ameriških TV trgu. Poleg tega pa je v zadnjih letih vse bolj popularen tudi v Evropi, čeprav dvomim, da bi mu lahko v prihodnje uspel še večji preboj. Letošnja uradna tekma lige NFL, ki je bila odigrana v Veliki Britaniji je doživela velik uspeh. Povpraševanje po vstopnicah je bilo neverjetno. V 72 urah so baje prejeli 500.000 povpraševanj za vstopnico. V naslednjem letu se bo tako zagotovo še kakšna tekma preselila preko Atlantika. Zanimivo je, da se že pojavljajo resna razmišljanja, da bi v prihodnjih letih tudi sam Superbowl, torej tekmo vseh tekem v ameriškem nogometu, organizirali v Londonu na Wembley-u.

Kakšne bodo reakcije ameriških gledalcev na to potezo pa bomo videli, ko in če bo do nje res prišlo. Superbowl pa je znan tudi po TV oglasih med športnim prenosom. Posebno doživetje je zato gledati prenos preko ameriške TV postaje. Seveda je potrebno potrpljenje saj je skoraj 25 odstotkov časa namenjeno reklamam. Cena 30 sekundnega oglaševalskega bloka se je v lanskem letu na televiziji CBS gibala okrog 2,6 milijona dolarjev. Za letošnje leto pa naj bi se cene še zvišale in dosegle mejo 3 milijone USD. Veliko podjetij posebej za to priložnost predstavi nove reklamne spote, ki se trudijo biti še posebej vpadljivi in prepoznavni. Kako jim bo to uspelo letos bomo videli v noči na 4. februar.

Lanski Tour de France je postregel z neštetimi aferami in novicami o dopingu. Večina športnih navdušencev se spominja dirke predvsem skozi afere o dopingu. Prvič v zgodovini se je zgodilo, da so nekatere TV postaje zaradi doping afer prenehale prenašati to največjo dirko na svetu. (ARD in ZDF). Posledice pa še najbolj čutijo kolesarske ekipe, ki so se v mesecih po Touru morale sprijazniti z plazom odpovedi sponzorjev.

Drugačen pogled na Tour de France pa imajo zagotovo prebivalci Londona. Še posebej zdaj, ko so objavili številke o dobičku oziroma vrednosti, ki jo je spektakularni začetek Toura 2007 imel za London. Organizatorji so za pridobitev starta dirke v Londonu morali odšteti dobra 2 miljona €. Prihodki in izračunan vrednost, ki jo je imel 2 dnevni obisk Tour de Franca v Londonu pa naj bi bil okrog 150 milijonov €. Res neverjetna številka, a dejstvo je, da je da so Londončani znali izkoristiti start največje kolesarske dirke.

Organizatorji kolesarske dirke in predstavniki medijev so bili z samo organizacijo izredno zadovoljni, saj naj bi bil to najbolj spektakularen začetek dirke v vsej njeni zgodovini. Tudi zato se Londončani že borijo za ponoven start kolesarske dirke v letu 2012, letu Olimpijskih iger v Londonu. Zagotovo pa ne bodo edini, saj so svojo željo po startu kolesarske dirke napovedali tudi sosedje Škoti.

Letošnje poletje bo v znamenju nogometa. Slovenski športni navdušenci, so ga v anketi na spletnem portalu izbrali na največji športni dogodek leta. Nogomet bo športnim navdušencem krajšal čas pred za nekatere težko pričakovanimi olimpijskimi igrami v Pekingu. V tem času še vedno cveti posel s prodajo TV pravic evropskega prvenstva v Avstriji in Švici.

Med drugim je pravice do prenosov in posnetkov tekem z evropskega prvenstva v nogometu pridobil tudi Eurosport. Le ta bo v času prvenstva, le temu namenil več kot 20o ur programa. V Sloveniji je pravice že pred časom zakupila TV3. Zagotovo pa bo veliko slovenskih nogometnih navdušencev poskušalo tekme spremljati tudi na tujih TV kanalih. Glede na izkušnje s prejšnjega svetovnega prvenstva v nogometu leta 2006 pa se v Sloveniji obeta množično “zatemnjevanje” nekaterih tujih kanalov v času tekem. Kabelski in spletni operaterji bodo po vsej verjetnosti morali spet paziti, da domači ponudniki ne bodo imeli prevelike konkurence. Individualni satelitski sistemi bodo zato pred EURO-m 2008 spet vroče blago na policah trgovin.

UEFA si veliko obeta tudi od medijskega posla, ki ga je le ta naredila s prodajo TV pravic največjemu “free to air” nacionalnem operaterju kitajskemu CCTV. Kitajska nacionalna TV postaja CCTV pokriva več kot 350 milijonov domov. Glede na velikost trga in navdušenje, ki vlada na azijskem trgu za nogomet se lahko zgodi, da bo tekme EURA 2008 spremljalo več Azijcev kot Evropejcev.