Športne vizije 2

Ruski nogometni reprezentanci ni uspel veliki met, da bi se uvrstila v finale EURA 2008, a športno leto 2008 je kljub temu v znamenju Rusije. Dejstvo je, da se v Rusiji nekateri zelo bogatijo na račun visokih cen energentov. Nafta in plin sta zlata jama s pomočjo katere raste pomen tudi ruskemu športu.

V košarki, odbojki, hokeju, zadnje čase vse bolj tudi v nogometu se kopičijo naftni milijoni. Klubi imajo skoraj neverjetna finančna sredstva. Ne samo, da ruski denar omogoča, da njihovi zvezdniki ostajajo doma, v Rusijo privabljajo najboljše športnike, kupujejo najboljše trenerje. V 90-tih letih prejšnjega stoletja in vse do nekaj let nazaj ruskemu športu ni kazalo najbolje. Bolj kot v slabši kvaliteti je bil problem v nezadostni motiviranosti nekaterih športnikov in reprezentanc. Ruski klubi so najboljše športnike praviloma hitro prodajali na bolje plačan zahod. V zadnjih letih pa se vse to spreminja. Finančna moč nekaterih posameznikov in podjetij spreminja športni zemljevid sveta.

Nastop bivšega predsednika Putina na kongresu Mednarodnega olimpijskega komiteja, ko je s svojim prepričljivim slogom in osebno garancijo (in morda še čim) pridobil olimpijske igre v Soči je bil simbolični pokazatelj moči Rusije. Obljubil je najboljše, najmodernejše zimske olimpijske igre, čeprav do sedaj na tem območju nimajo nobenih izkušenj z zimski športi. Izkušnje in tradicija očitno ne pomenijo toliko kot lahko pomeni denar.

Nekateri ruski mogotci svoje bogastvo razkazujejo tudi v tujini. Najbolj znan je zagotovo Roman Abramovič, ki je z nakupom angleškega Chelsea, kupil tudi svoje mesto v ruski in svetovni javnosti. Postal je nekaj več, kot le navaden bogataš. Kljub temu, da svojo finančno moč razkazuje v Angliji ni pozabil niti na rodno Rusijo. V nogometne šole in izobraževanje mlajših selekcij naj bi vložil več kot pol milijarde evrov. To očitno tudi pomeni, da lahko v prihodnjih letih pričakujemo še večje nogometne uspehe. Morda že leta 2010 v Južni Afriki. Cilj je znan že nekaj časa – leta 2010 želijo postati svetovni prvaki v nogometu.

Napredovanje v angleško prvo ligo, Premier Leauge, je vredno 75 milijonov Evrov (60 mio funtov) . To so izračunali analitiki finančne družbe Deloitte. Drugoligaši, ki bodo po tej sezoni napredovali v Premier Leauge se lahko tako obetajo znatne finančne podpore. 75 milijonov Evrov je znesek, ki ga jim zavidajo tudi udeleženci nekdaj najbogatejše UEFA Lige prvakov. Za udeležbo v UEFA Ligi prvakov naj bi klub pridobil do 38 milijonov Evrov v obliki nagrad in nadomestil.

Premier Leauge je daleč najbogatejša nogometna liga na svetu. Z novo pogodbo o nadomestilih za TV pravice pa se klubi lahko nadejajo res neverjetnih finančnih sredstev. To je tudi glavni razlog zakaj tako zanimanje tujih investitorjev za klube iz angleške prve (Premier Leauge) in druge lige (Coca Cola Championship).

V naslednjem letu si nastop v elitni angleški ligi obeta tudi Slovenec Robert Koren, katerega klub WBA je vodilni v angleški drugi ligi in lahko v naslednjem letu pričakuje znatne finančne prilive.

In kaj loči angleško Premier Leauge od ostalih nogometnih ligaških tekmovanj po Evropi? Predvsem veliko boljše trženje TV pravic. V nemški Bundesligi lahko o zneskih, ki so jim priča v Angliji le sanjajo. Če primerjamo znesek, ki ga lahko angleški klub zasluži z nastopanjem v UFEA Ligi Prvakov lahko rečemo, da je nekdaj najbogatejša Liga Prvakov je za angleške klube le drugorazredno tekmovanje. Vsaj po finančni plati.

Vrednosti največjih nogometnih klubov se iz leta v leto povečujejo. Povečujejo pa se tudi razlike med evropsko nogometno smetano in ostalimi klubi. Tudi nekateri nekdaj bogati klubi iz nogometno najbolj razvitih držav (TOP 5 – Anglija, Španija, Nemčija, Italija, Francija) imajo težave slediti najboljšim, ki svojo znamko širijo po celem svetu. Še posebej velik potencial ima kot kaže azijsko tržišče, saj je skupna lastnosti vseh velikih klubov, da dokaj velik del dvoje promocijske dejavnosti namenjajo prav temu delu sveta.

Najnovejša raziskava, ki jo je opravila revija Forbes je potrdila pravilno odločitev ameriškega bogataša Malcolma Glazerja, ki je pred slabimi tremi leti za Manchester United odštel 1,5 milijarde dolarjev. Mnogi finančni analitiki na Otoku so tedaj ocenjevali, da je Malcolm Glazer preplačal vrednost kluba, ki naj bi po takratnih ocenah zanašala 1,25 milijarde dolarjev. Očitno je v 3 letih klub močno pridobil na vrednosti, saj sedanja vrednost Manchester Uniteda po oceni revije Forbes znaša 1,8 milijarde dolarjev. S tem je prehitel svojega večnega konkurenta Real Madrid za več kot 30 odstotkov.

Lestvica 5 najbogatejših nogometnih moštev in vrednost v EUR (1,36 USD = 1 EUR; povprečje leta 2007)

1. Manchester United 1.333 mio €
2. Real Madrid 951 mio €
3. Arsenal 888 mio €
4. Livepool 777 mio €
5. Bayern München 679 mio €

25 najbogatejših klubov v USD. Vir: Revija Forbes.

Milijarde dolarjev se bodo v naslednjih letih po nalogu ruskega predsednika Putina selile v Sochi. Ta finančna garancija je vplivala na večino članov MOK– a, ki so podelili olimpijske igre leta 2014 Sochi-ju. Zmaga Rusov je bila manjše presenečenje,če pa upoštevamo finančne možnost, pa niti ne več.

Ruski Gazprom bo tik ob Črnem morju zgradil »najmodernejše zimsko športno središče na svetu.« Sochi je ponudil idealen projekt, ki pa ima eno samo veliko napako. Ves projekt je samo na papirju. Brez izkušenj in tekmovališč, brez širokih cest, ki jih obljubljajo… V dobrih petih letih pa naj bi ob Črnem morju zraslo najmodernejše zimsko športno središče. Če jim bo uspelo, bo to dokaz tega, da denar res lahko dela čudeže.

Sochi je imel resno konkurenco v korejskem PyeonChangu in avstrijskem Salzburgu.

Avstrijci so se predstavili s poudarkom na izkušnjah, ekologiji ter resničnem olimpijskem duhu, ki naj bi še živel v Alpah.

Korejci so stavili na ogromni azijski trg in in njegov zimsko športni potencial, izkušnje z dosedanjimi kandidaturami, IT – tehnologijo, ter na Alberta Tombo, njihovega ambasadorja.

In Rusi.. Odličen projekt na papirju, lepo animacijo prihodnosti.. Njihov glavni as pa je bil Vladimir Putin in njegov politični vpliv ter osebna prepričljivost. V ozadju pa največja energetsko podjetje Gazprom, ki bo kot zahvalo za podelitev olimpijskih iger v Sochi, najverjetneje vstopil tudi med generalne pokrovitelje mednarodnega olimpijskega komiteja.

Rusom je uspel veliki met. Velik poraženec pa je Pyeonchang, ki je še drugič zapored pogorel v odločilnem glasovanju. Tokrat za 4 glasove pred leti za 3. Očitno jim ni usojeno. Neuspeh Salzburga je bil nekako pričakovan, očitno je da zimska romantična idila in velike izkušnje iz preteklosti ne štejejo kaj dosti.

Denar, ki leži na mizi pač diši najbolj. Poleg tega pa se obeta tudi veliko dela za marsikatero evropsko podjetje, saj bo v Sochi-ju potrebno zgraditi praktično vse. Evropske izkušnje bodo bogato poplačali. Tudi zato so se nekateri predstavniki MOK-a odločili za Sochi.

LeBron James je v 5. tekmi finala vzhodne konference poskrbel za eno najbolj prepričljivih predstav v zgodovini končnice košarkarske lige NBA. LeBron je dosegel 48 točk kar je njegov rekord v končnicah, še posebej pa je bil uspešen v zaključku te tekme, saj je dosegel zadnjih 25, oziroma 29 od zadnjih 30 točk svojega moštva – Clevelanda.

In zakaj je ta predstava sploh tako pomembna? Naslov enega izmed mnogih blogov po tej tekmi “The night Lebron James turned into a Man” mi je bil še posebej všeč. Lebron James je eden izmed pričakovanih novih “mega” zvezdnikov lige NBA in prav njega največkrat primerjajo z Jordanom. In ta noč, »ko je Lebron postal moški«, bo morda res postala legendarna.

Pa ne samo navijači, tudi velika športa podjetja verjamejo, da lahko LeBron nasledi Jordana. To priča tudi pogodba, ki jo je za mladega zvezdnika pripravil Nike. 90 milijonovo dolarjev za prvih 5 let sodelovanja. Prva pogodba, ki jo je podpisal njegov veliki vzornik Jordan v letu 1984 je bila 2,5 mio dolarjev, a od takrat so se časi zelo spremenili. Jordan je s svojim imenom največ pripomogel k razvoju podjetja Nike, prav njegovo uspešno trženje pa je odprlo bogata vrata tudi marsikateremu nasledniku.

Lebron James je eden najbogatejših košarkarjev v ligi NBA. Do svojega 25. leta bo zaslužil 200 milijonov dolarjev. Pri njegovem trženju ničesar ne prepuščajo naključju. LeBron James je v ta namen ustanovil svojo managersko agencijo, LRMR.

V Akronu Ohio se je lansko poletje odvijal seminar, kjer so sedanjim (Nike, Microsoft, Coca-Cola, Bubblicious in Upper Deckom) in potencialnim novim partnerjem predstavili vizijo globalne znamke LeBron James. Z drugimi besedami, načrtovanje njegove poti do nesmrtnosti. Njegov cilj je pridružiti se elitni skupini ljudi, globalno prepoznavnim športnih osebnostim, ki jih je v svetu zgolj dobra peščica.

Naslov seminarja: “Kako lahko LeBron James – zvezdnik lige NBA, postane LeBron James – globalna športna ikona?” Določili so celo datum, do katerega naj bi končali oziroma uresničili svojo “misijo”- 8.8.2008 (Olimpijske igre Peking). Takrat naj bi svet dokončno (s)poznal njegovo ime. Morda pa bo svet prepoznal njegovo “veličanstvo” že v letošnjem finalu lige NBA? Tam se bo meril z velikim Tim Duncanom, ki pa še zdaleč ni tako marketinško popularen kot LeBron.

[youtube=http://www.youtube.com/watch?v=d1Px-jPm_TU]

Minute, ki bodo šle v zgodovino

Športna akademija ASPIRE v Katarju se je oprijela ambicioznega programa, katerega namen je zagotoviti talentiranim afriškim nogometašem mladostnikom iz sedmih držav, priložnost izobraževanja in treniranja v najmodernejši svetovni športni akademiji. Aspire bo v letošnjem letu organizirala svetovno najobsežnejše iskanje športnih talentov.

Športna akademija Aspire je sodobna športna akademija, ki ima svoj sedež v Katarju. Akademija oglašuje svojo šolo kot najboljšo za razvoj mladih talentov in jutrišnjih športnih zvezd.

Na otvoritveni slovesnosti je bil prisoten »otrok« nogometa Pele. Nogometne sanje Afrike je največji projekt iskanja talentov v nogometu. 6 tisoč oglednikov bo testiralo več kot 500.000 dečkov rojenih leta 1994.

Le 50 najboljših iz vsake države si bo priborili vstopnico za nadaljno testiranje. Le trije iz vsake države pa bodo imeli priložnost enomesečnega doživetja najmodernejše športne akademije ASPIRE. Najbolj talentirani med njimi si bodo lahko zagotovili redno izobraževanje in treniranje v akademiji.

Dejstvo je, da je nogomet eden največjih biznisov v športu. To, da se ga lotevajo tudi v Katarju, kjer se pretakajo naftni milijoni ni naključje. Šport je eden od biznisov prihajajočega stoletja.

Pred desetletji je bila na udaru južna Amerika. Nogometne šole so se ustanavljale kot gobe po dežju in velik del prihodka za svoj razvoj so črpale in uspešnih prodaj najbolj talentiranih nogometašev. Prihodek od prodaje nogometašev v Braziliji je zavidanja vreden. Žal so predmet prodaje velikokrat otroci, ki jih sicer ščitijo nekateri zakoni nogometne organizacije, a vedno se najdejo luknje. Očitno je Afrika nova priložnost za podjetne posameznike in organizacije, ki so zaznali svojo priložnost. Le upamo lahko, da bodo nekaj od tega surovega posla imeli tudi mladi talenti.

In ali bo najboljši nogometaš svetovnega prvenstva daljnega leta 2018 prišel ravno iz te akademije? Glede na obseg projekta verjetnost ni zanemarljiva.

Slovenski šport se je znašel pred prelomno točko. Privatizacija je korak dalje. Eden naj uglednješih slovenskih klubov v preteklosti – KK Union Olimpija (ex. Smelt…) bo najbrž eden prvih, ki se bo moral podati po v te vode. Klubu grozi popolni propadtako, da ne preseneča rezultat ankete (66% v prid privatizaciji) narejene na spletnih straneh časnika Finance .

Se pridružujem mnenju, da so v velikih športnih kolektivih nujne spremembe. Najpomembnejša in nujna sprememba pa je marketinško in poslovno odgovorno razmišljanje. To še ne pomeni nujno, da se ideali športa poslavljajo, pomeni pa edini način za preživetje.

Ena najbolj prestižnih športnih prireditev čez dobrih 5 let bo na Poljskem in v Ukrajini. Novi predsednik Uefe, Platini, je postregel s presenečenjem, saj so vsi pričakovali evropsko nogometno prvenstvo v Italiji. Navijaški problemi in poslovni škandali povezani z nogometom so očitno pripomogli k temu, da so prvi favoriti izpadli iz igre.

Razočaranje pa bo veliko tudi pri naših južnih sosedih, ki so kandidirali skupaj z Madžari. V Sloveniji bomo po zadnjih dogodkih kaj kmalu imeli nekaj novih štadionov, a za evropsko prvenstvo vseeno ne bomo nikoli kandidirali. Ali pač? Upam, da ne.

Vzhodno-evropsko prvenstvo bo zagotovo zanimivo. Dejstvo pa je, da prireditelje čaka napornih 5 let. Kako jim bo uspelo vnovčiti ta kapital, ki so ga dobili danes? Evropsko prvenstvo v nogometu je mega-projekt in organizatorji bodo potrebovali tudi pomoč. Čeprav ne poznam kdo je dal glas komu, pa predvidevam, da so največji zagovorniki v “nogometni evropi” bili Nemčija in Anglija, ter seveda vzhodnoevropske države… Slovenci smo bili baje na strani Hrvaške. Vsaj uradno stališče je bilo takšno.

In ravno Nemčija je država, ki bo novima organizatorjema največ “pomagala”. Načrtovanje novih štadionov, zagotavljanje know-how-a” pri varnosti in marketinška pomoč, vse to bodo tržila nemška podjetja in agencije. Vsaj predvidevam. Še predstavljamo si ne koliko “biznisa” je za takim odločanjem, koliko lobiranja in kupčkanja s posli in posledično evri. Denar je sveta vladar. V nogometu že dolgo.