G. Debeljak, predsednik rokometne zveze Slovenije, se še naprej obnaša neresno. V bistvu sploh ne izpolnjuje svojih obveznosti. Kot predsedniku rokometne zveze bi mu moralo biti vsaj malo mar tudi za slovensko reprezentanco. Pa mu očitno ni. Pred tedni je skrajno arogantno izpeljal zamenjavo na trenerskem položaju, sedaj pa igra zgodbo drugačne vrste. Kljub samim pozitivnim novicam iz slovenske reprezentance, ki se ta čas pripravlja na Evropsko prvenstvo na Norveškem, v oči bode le ponavljajoča novica, da si predsednik še ni utrgal časa za obisk reprezentantov. O njegovih kvalitetah pri vodenju najboljšega soseda ne dvomim, a vsi navijači reprezentance lahko ocenjujemo njegovo opravljanje predsedniške funkcije na rokometni zvezi. In moja ocena je jasna. Nezadostno.
Primer rokometne zveze je dober pokazatelj neumnega postavljanja predsednikov raznih športnih zvez in klubov. Predsednik prihaja pogosto iz vrst največjega sponzorja oziroma tistega, ki zagotavlja sredstva. Vse bi bilo sprejemljivo, če bi ta oseba imela rada šport in ga poznala. Nekdo, ki o športu ne ve nič, je že tako prezaposlen, nima motiva itd.. pa si te funkcije ne zasluži in bi jo moral zaradi svojega dobrega imena takoj zavrniti. Biti predsednik rokometne zveze v Sloveniji le ni čisto obrobna zadeva in za uspešno opravljanje le te je potrebno tudi nekaj specifičnega znanja.
Rokomet je eden izmed višje rangiranih športov v Sloveniji. Celje je naš najuspešnejši slovenski športni kljub v zadnjih 15-ih letih. Je tudi eden tistih, katerih proračun se je v preteklosti lahko vsaj primerjal z drugimi večjimi rokometnimi klubi v Evropi. V zadnjih letih mu pojema sapa. Proračun se krči, medtem, ko v tujini investicije v rokometni šport rastejo. Vse skupaj bo zagotovo pripeljalo do nekaj slabših rezultatov v evropskem merilu.
No ob finalu slovenskega pokala v rokometu sem se zamislil nad marketinško politiko RK Celje Pivovarna Laško. Celje živi za rokomet in v času evropskih tekem tudi skoraj vsa Slovenija. Toda koliko je vreden sponzorski napis na dresu Celjanov? Ali je to zelo malo, ali pa imajo v Celju še vedno denarja na pretek. Zakaj? Žal nisem uspel prešteti vseh napisov, ki so nametani na drese Pivovarjev, a to je tako ali tako nemogoče. Žal (po mojem mnenju) odgovorni premalo cenijo svojo blagovno znamko, ali pač ne znajo prodati sponzorstva. So tudi druge oblike promocije, ne le “utapljajoč” napis na rokometnem dresu. V množici le teh, se prav vsak izgubi. Če je odgovornim v klubu vseeno za packarijo, ki jo nosijo, pa ne bi smelo biti podjetjem, ki so sponzorji kluba. Rezultati takšnega promoviranja so slabi. V tujini je bilo narejenih kar nekaj raziskav na to temo, večino le teh v nogometu. In vzporednice ni težko potegniti. Kdo bo slovenskih podjetjem, ki vlagajo v šport še vedno v stilu, “dajmo pomagat” in za tistih nekaj “sezonskih VIP kart”, odprl oči? V šport se zagotovo splača vlagat, a premišljeno , načrtno in preračunljivo. Rezultate vložkov je potrebno izmeriti. Sponzoriranje naj bi bila dobra naložba, ne dobrodelna pomoč iz osebnih razlogov.
Raziskave o učinkovitosti sponzoriranja v Sloveniji bi zagotovo prinesle izjemno zanimive rezultate. Mogoče je čas, da si jih privošči tudi kakšno večje podjetje.
Še nekaj promocije za vse sponzorje, ki verjamejo v Pivovarje.
Loading ...