Športne vizije 2

Kdo so najdražji igralci v nogometu? Pred letošnjim prestopnim rokom je bilo pričakovati, da bo letošnji nogometni trg umirjen, predvsem zaradi recesije, ki grozi večini klubov. Predsednik Real Madrida se s tem ni strinjal in v enem tednu izpeljal dva pregrešno bogata transferja. Sezona prestopov pa še ni končana in bo v prihodnjih tednih najbrž prinesla še kak odmeven in finančno bogat prestop. Na spodnji lestvici je 21 nogometašev. Prav 21 mesto zaseda vrednost transferja, ki ga je za Davida Beckhama plačal Real leta 2003 (35 mio €). Beckham je od takrat dalje vodilni med nogometaši po letnem zaslužku, med katerega spada plača nogometaša in vrednost sponzorskih pogodb.  Pri Realu pričakujejo, da bo to mesto kmalu prevzel Cristiano Ronaldo.

Najdražji nogometaši – prestopi v nogometu

(podatki v milijonih €, Vir: delo.si)

1. Cristiano Ronaldo (POR) iz Man Utd v Real Madrid (2009) – 93 (80 mio £)
   
2. Zinedine Zidane (FRA) iz Juventusa v Real Madrid (2001) – 75
3. Kaka (BRA) iz Milana v Real Madrid (2009) – 67,5
4. Luis Figo (POR) iz Barcelone v Real Madrid (2000) – 61
5. Hernan Crespo (ARG) iz Parme v Lazio (2000) – 56
6. Gaizka Mendieta (ŠPA) iz Valencie v Lazio (2001) – 48
7. Rio Ferdinand (ANG) iz Leedsa v Manchester United (2002) – 47
8. Christian Vieri (ITA) iz Lazia v Inter (1999) – 46,5
9. Dimitar Berbatov (BLG) iz Tottenhama v Manchester United (2008) – 46,4
10. Pavel Nedved (ČEŠ) iz Lazia v Juventus (2001) – 46,2
11. Andrej Ševčenko (UKR) iz Milana v Chelsea (2006) – 46
12. Juan-Sebastian Veron (ARG) iz Lazia v Manchester United (2001) – 46
13. Ronaldo (BRA) iz Interja v Real Madrid (2002) – 45
14. Rui Costa (POR) iz Fiorentine v Milan (2001) – 43
15. Filippo Inzaghi (ITA) iz Juventusa v Milan (2001) – 40,9
16. Robinho (BRA) iz Real Madrida v Manchester City (2008) – 40
17. Gianluigi Buffon (ITA) iz Parme v Juventus (2001) – 38,3
18. Marc Overmars (NIZ) iz Arsenala v Barcelono (2000) – 36,8
19. Lilian Thuram (FRA) iz Parme v Juventus (2001) – 35,8
20. Gabriel Batistuta (ARG) iz Fiorentine v Romo (2000) – 35,8
21. David Beckham (ANG) iz Manchester Uniteda v Real Madrid (2003) 35

V Dallasu so kljub recesiji  končali z gradnjo enega najdražjih stadionov (1,15 milijarde USD) v ZDA in na svetu. Dallas Cowboysi bodo tako dobili moderen stadion (dvorano),  ki bo sprejela 80.ooo gledalcev, za posebne prireditve tudi do 100.000.

Med finalnimi tekmami lige NBA se že na veliko vrti oglas tekme NBA All-Stars 2010, ki se bo odvijala na tem stadionu, pred več kot 80.000 gledalci. Ko sem slišal, da bo košarkarska tekma v tako ogromni dvorani sem najprej pomislil na tiste v zgornjih vrstah, daleč od parketa in njihovim pogledom na igrišče. Košarka iz 10 vrste ali več pač zame izgubi večino čara. Če bi šlo za tekmo lige NBA bi najbrž zamižal na eno oko in bil zadovoljen tudi z 30 vrsto…. Ampak 80.000 gledalcev? No v Dallasu imajo rešitev in velik adut, da bodo tekme zelo obiskane.

Pohvalijo se lahko z največjim in najdražjim HDTV  video zaslonom na svetu, ki je monitiran v dvorani oziroma na stadionu. Njegove dimenzije so 55m x 22 metrov. Celotna konstrukcija in monitor sta težka okrog 600 ton.Zagotovo bo kljub izjemni dvorani prav ta zalon velik magnet za vsakega gledalca. Video zaslon pa je vreden nič manj kot 40 milijonov dolarjev. Prepričan sem, da je to zelo dobro naložen denar.

Prve prireditve na “Cawboys Stadium“  že potekajo, med drugim ga bodo v naslednjem mesecu preiskusili tudi evrospki nogometni klubi – Chelsea. Američani še vedno vlagajo v športno infrastrukturo veliko več kot to počnemo v Evropi. Udobje gledalca je pač v ZDA daleč na prvem mestu.

V dneh, ko je Evropsko prvenstvo v nogometu vsaj na malih zaslonih v ozadje potisnilo klubske nogometne dvoboje, se delo v klubih seveda ni ustavilo. Najuspešnejši seštevajo profit, ki so ga ustvarili v lanski klubski nogometni sezoni, tisti manj uspešni pa načrtujejo boljšo prihodnost.

Manchester United je zagotovo zmagovalec lanske nogometne sezone. Osvojitev Lige prvakov, naslov v Premier ligi in finančni podatki, ki so klub postavili daleč na prvo mesto med nogometnimi klubi so zagotovo tudi razlog za izjemno priljubljenost kluba. Priljubljenost kluba se lepo odraža tudi v številkah obiskanosti njihove spletne strani. V mesecu maju 2008 je spletno mesto Manchester Uniteda obiskalo rekordnih 5,4 milijona unikatnih obiskovalcev iz celega sveta. To postavlja spletno stran najbogatejšega nogometnega kluba na prvo mesto med vsemi športnimi klubi na spletu. Rekordnih številk seveda ne moreš dosegati brez globalnega delovanja. Spletna stran manutd.com je dostopna v matičnem angleškem jeziku, kitajščini, japonščini in tudi korejskem jeziku. Azijski trg je zagotovo tisti, ki bo v prihodnje odločal kdo je največji na globalnem nogometnem trgu in tega se zavedajo vsi največji nogometni klubi.

Druga tekma v zgodovini hokejske lige NHL, ki se je odigrala pod odprtim nebom je postregla z rekordnim številom obiskovalcev, 71 tisoč in še nekaj se jih je zbralo v ameriškem Buffalu.

Zimska klasika, kot so tekmo lepo poimenovali v marketinškem oddelku lige NHL ima več namenov. Rekord obiskovalcev je drugotnega pomena. Kljub temu, da so bile tribune polne navdušenih navijačev, sem skeptičen glede pogleda, ki so ga imeli navijači v zadnjih vrstah stadiona na ledeno ploskev.

Bistvo takšnih tekem je povezovanje hokeja z njegovimi koreninami. Hokej je zimski šport in kot takega ga je začelo igrati veliko zdajšnjih in še več bivših zvezdnikov zvezdnikov lige NHL. Hokejski navdušenci nad vedno bolj zvezdniško ligo NHL morda pozabljajo na hokejske korenine. Skoraj  vsak velik zvezdnik v hokejski NHL z veseljem pripoveduje zgodbe o svojih prvih letih na ledu. Večinoma so to zgodbe zimskih mesecev in zaledenelih jezerc in mlak pred domačimi vrati…

Hokej je eden od 3 oziroma 4 ameriških ekipnih športov, ki se med sabo zagrizeno borijo za svoj prostor pod nebom. Poleg tega dobivajo vse večjo konkurenco z v drugih športih. Strategije za uspeh v teh športih so različne. Nekateri zagovarjajo globalizacijo in širjenje na tuje trge (NBA vidi svoj največji potencial v Aziji, NFL in NHL v Evropi, …) Spet drugi zagovarjajo tradicijo, ki naj bi se obdržala tudi v teh globalno komercialnem obdobju. Ravno tekme, kot smo ji bili priča v Buffalu so namenjene temu. Vrnitev k koreninam oziroma spomin na tradicionalne vrednote v športu. Za uspeh takšnih tekem pa so zaslužni tudi mediji, ki znajo iz vsega skupaj narediti potreben spektakel. Z zimsko klasiko so to zagotovo dosegli in v prihodnje lahko podobnih dogodkov pričakujemo še več.

Morda pa kako podobno hokejsko tekmo med Jesenicami in Olimpijo (ali kakšnim drugim Ljubljanskim klubom) doživimo tudi v Ljubljani. Mislim, da sem nekje že zasledil idejo gospoda Pečečnika, ki bi hokejsko tekmo želel videti tudi na obnovljenem ljubljanskem stadionu za Bežigradom.

Zadnji boksarski dvoboj za naslov svetovnega prvaka v superveltrski kategoriji po verziji WBC med Floydom Mayweatherjem in Oscarjem de la Hoyo je končno podrl 10 let star rekord gledanosti na ( pay per view – PPV) televizijskih programih. 2,15 milijona gledalcev je odštelo po 54.95 USD. Skupaj 118 mio USD.

Prejšnji rekord je držal železni Mike Tyson z Evanderjem Holyfieldom. Boks se še vedno nahaja v veliki krizi, predvsem na tradicionalno največjem ameriškem tržišču. Vse skupaj ja najbrž posledica pomanjkanja domačih ameriških zvezd v ringu. Predvsem v težki kategoriji, včasih domeni američanov, se vse bolj uveljavljajo boksarji iz vzhoda. Trg in kupna moč v Uzbekistanu, Ukrajini, Rusiji pa je pač veliko šibkejši. Lepo ponazoritev pomankanja pravih boksarskih nasprotnikov na ponuja tudi zadnji film o legendarnem Rockyu – Rocky Balboa. Sicer izmišljena zgodba, a v marsičem resnična.

Tudi razvoj nove tehnologije je priložnost in hkrati nevarnost za boks. Eni jo na žalost vidijo le kot nevarnost, saj je njihova glavna skrb tožarjenje raznih free-ponudnikov videa preko spleta. Tako se je nazadnje na zatožni klopi znašel YouTube, ki je na svojih strežnikih gostil video zadnjega dvoboja Kiltchko-ta. In tožba lastnika pravice za spletno trženje video signala je seveda sledila takoj. Milijon dolarjev najbrž ne bo pokopalo Googla, novega lastnika YouTuba. Problem v vsej tej zgodbi pa je premalo inovativno trženje športnih dogodkov s strani lastnikov pravic . Šport bi moral iz novih tehnologij potegnit največ. Predvsem z novimi načini distribucije in promocije, ki jih le ta omogoča.