Športne vizije 2

Nekaj mojih komentarjev in razmišljanj o zimskih olimpijskih igrah Vancouver 2010 bo v naslednjih treh tednih objavljenih na blogerskem portalu Drugi svet.  Zagotovo se bo kaj olimpijskega našlo tudi tukaj, kratki, hitri in “necenzurirani” komentarji pa predvsem na twitterju  @zmagovalec.

Liu Xiang je prvi in največji kitajski športni zvezdnik. Je ljubljenec množic, sponzorjev in političnega vrha. Svoj športni uspeh kariere je dosegel na prejšnjih Olimpijskih igrah v Atenah, ko je Kitajski priboril prvo zlato atletsko kolajno. Do letošnjega leta je bil tudi svetovni rekorder teka na 110 metrov z ovirami. Na teh OI, bi se naj s svojim nastopom uvrstil med »nesmrtne« nacionalne heroje. Njegov uspeh je bil skrbno načrtovan , kot simbolični zaključek za domačine izjemno uspešnih iger.

Če je 8 srečna številka, 18 za Kitajce zagotovo ne bo nikoli. 18. avgusta, že pred prvim kvalifikacijskim tekom, so se namreč podrle sanje milijardnega kitajskega občinstva. Njihov najuspešnejši atlet, kljub poskusom starta le tega zaradi poškodbe ni zmogel. Sklonjene glave in z bolečinami na obrazu je odšepal s stadiona, ki je bil grajen tudi z mislijo na njegov velik uspeh.

Gledalci na stadionu, novinarji in vsi, ki so na ta prvi nastop njihovega heroja čakali pred TV zasloni so bili šokirani. Tudi tiste TV postaje, ki niso prenašale športnih dogajanj z OI, so prekinjale svoj program in javljale šokantno novico o poškodbi in odstopu nacionalnega heroja. Kitajsko je zajele kolektivna žalost in razočaranje. Simbolični prikaz tega razočaranja je tudi obup in jok njegovega trenerja na tiskovni konferenci, ko je razlagal ozadje poškodbe.

Kako si razlagati dejstvo, da je Kitajska vso upanje in pričakovanja polagala na rezultat enega športnika, kljub vsej tej bogati beri medalj? Kitajska je rezultatsko res daleč najbolj uspešna, a večina medalj je osvojena v športnih, ki so »tradicionalno« Kitajski. Izjemni uspehi v gimnastiki, namiznemu tenisu, badmintonu, skokih v vodu in še kje so bili skoraj pričakovani. V res globalnih športnih imajo veliko manj uspeha, čeprav so rezultati tudi tam vse boljši. Atletika velja za najbolj globalen šport, predvsem sprinterske discipline pa za tiste, kjer je uspeh še toliko več vreden in ponavadi rezerviran za temnopolte atlete. In ravno zato je bil Liu Xiang tako primeren za prvega zvezdnika. Njegov uspeh v Atenah je imel tudi simbolični pomen, da se lahko Kitajec postavi ob bok največjim športnim zvezdnikom v globalno najbolj zanimivih športih. Xiang je postal simbol nove razvijajoče se Kitajske in hkrati skrbno načrtovan produkt »športne industrije«, ki je značilen za tržna gospodarstva zahodnih družb.

Poškodba Xianga je v neprijeten položaj spravila tudi njegove sponzorje. Med njimi so tudi Nike, Coca Cola in McDonalds. Po oceni revije Forbes je Xiang samo v leti 2007 s sponzorskimi pogodbami zaslužil 40 milijonov dolarjev. Pri Nike-u so že pripravili oglaševalsko kampanjo, ki bi se naj začela ob osvojitvi zlate medalje. Te sedaj seveda ne bomo videli, bomo pa v prihodnje morda priča oglasom, ki bodo nanašali na ta nesrečni trenutek in poškodbo pred odločilno tekmo. Vse ob predpostavki uspešne vrnitve tega odličnega atleta, ki pa se zagotovo ne bo zgodila prej kot v naslednji sezoni. Ključni dejavnik njegove uspešne vrnitve bo najbrž tudi psihološke narave. Kako velika pričakovanja so slonela na tem 25 letnem atletu priča tudi podatek, da se je Liu že javno opravičil vsem prebivalcem Kitajske za razočaranje, ki jim ga je povzročil…

Žalostna zgodba tega odličnega atleta bo zagotovo ostala v spominu kot najbolj dramatični trenutek teh Olimpijskih iger. Kitajcem najbrž bolj kot katerakoli od 43 zlatih medalj, ki so jih osvojili do danes. Res bi me zanimalo koliko zlatih medalj bi bili domačini pripravljeni zamenjati za zdravega Xianga?

……. Zapis objavljen na drugisvet.com

Proizvajalec kopalk in drugih športnih oblačil Speedo je eden največjih dobitnikov Olimpijskih iger v Pekingu. Praktično ni bilo dneva, ko svetovni mediji ne bi govorili o novih kopalkah in rekordih, ki so bili preplavani s pomočjo Speedo kopalk LZR Racer. Glavni junak in prvo ime tega proizvajalca je Michael Phelps. Speedo bo Phelpsu izplačal tudi posebno nagrado milijon dolarjev nagrade za osvojitev 7 ali 8 zlatih medalj. Ta znesek pa ni nič v primerjavi z vrednostjo promocije, ki jo je ta proizvajalec športne opreme prejel v času OI. Pri Speedu pričakujejo, da bodo v naslednjem mesecu podvojili prodajo športnih oblačil.

Od februarja letos, ko je bile kopalke predstavljene prvič so plavalci s pomočjo teh kopalk postavili že 67 svetovnih rekordov. Plavanje je s pomočjo Michaela Phelpsa in njegovega lova na 8 zlatih medalj doživelo izjemno gledanost. Ameriški televizija NBC, zaradi katere so plavalci svoja finala plavali ob ” jutranjih” urah, je izmerila rekordne kvote gledanosti. Zgodba lova na legendarni rekord Marka Spitza je bila velik motiv, zaradi katerega se je napetost povečevala iz dneva v dan. Končni rezultat so rekordne gledanosti plavalnih tekmovanj v zgodovini Olimpijskih iger za ameriško tržišče. Vsak dan si je tekmovanja(v TV prenosu, posnetku, preko interneta, ali mobilnih naprav) ogledalo več kot 100 milijonov gledalcev.  Velik dvig obiskanosti so zabeležile tudi spletne strani NBC-ja.

Rekordna zgodba, ki jo v Pekingu spisal Michael Phelps je odličen primer win-win-win partnerstva. Plavalec, proizvajalec oz. sponzor in  medijska hiša, vsi so v tem olimpijskem tednu veliko pridobili.

Olimpijske igre bodo za vse športne navdušence vrhunec športnega leta. Pred igrami me je presenetilo prijazno povabilo urednikov blogerskega časopisa Drugi Svet, da bi kot gostujoči bloger nekaj mojih zapisov objavil tudi v okviru njihovega portala. Torej bo več o igrah bo v naslednjih tednih napisanega na portalu Drugi svet.

Zanimivost olimpijskih iger pa je tudi v številu športnih panog, ki potekajo pod okriljem enega tekmovanja. Podelili bodo nekaj več kot 300 kompletov medalj v nekaj več kot 30 športih. Za vsakega se bo zagotovo našlo kaj zanimivega. Najbolj vzdržljivi pa si bodo privoščili športni maraton dolg 16 dni. Torej v anketi levo zgoraj me zanima, katera športna panoga je najbolj zanimiva skozi vaše oči. Kaj bo tisto kar vas bo na teh igrah najbolj zanimalo? Se priporočam za vaše odgovore.

Z moje strani bi bil odgovor v tem vrstnem redu: atletika, košarka, plavanje, odbojka na mivki,… ja in še en šport, ki ga večinoma spremljam le ob olimpijskih igrah: hokej na travi.

Olimpijske igre v Pekingu so pred vrati, v olimpijsko vas že prihajajo prvi športniki s seboj pa vsaj nekateri nosijo tudi “skrito orožje” v obliki zaščitnih mask, ki jih bodo varovale pred slabim zrakom v kitajski prestolnici. Novico, da imajo olimpijske odprave s seboj zaščitne maske so že potrdili v Japonci in Američani. Oboji trdijo, da so njihove maske tehnološka novost in bodo ob uporabi le teh odločilno vplivale na njihovo zdravje in potencial, ki ga bodo lahko razvili športniki v času njihovega tekmovanja.

Čeprav je še pred nekaj meseci predsednik olimpijskega komiteja Jacques Rogge trdil, da je nošenje takih mask popolnoma brez pomena, saj naj ne bi imele učinka. Proizvajalci in tudi nekateri športniki, ki so jih že imeli možnost testirati so drugačnega mnenja. Nošenje mask v času prostega gibanja po prizoriščih naj bi občutno vplivalo na sposobnost športnika v času njegovega nastopa. Ameriški triatlonec Jarrod Shoemaker je že napovedal, da bo masko nosil tudi na otvoritveni slovesnosti. Zaveda se, da bo deležen zbadljivk in posmehovanj nekaterih, a na Kitajskem je že tekmoval in prepričan je, da bo s tem občutno izboljšal stanje njegovih pljuč, kar bo ključnega pomena za rezultat na tekmovanju.

Bomo na olimpijskih igrah deležni povsem novih prizorov “športnikov brez obraza”? Res si je tak scenarij težko predstavljati še posebej, ker smo v času, ko nekateri športniki s svojim obrazom služijo milijone. Bodo tokrat v želji po zlatu zakrili svoj obraz? Bodo svoje zdravje tako varovali tudi slovenski športniki? Zaenkrat o tem še ni bilo slišati ničesar, a najbrž se tudi kdo med njimi zaveda grožnje slabega zraka za njihov rezultat.

Koliko mask bo v resnici uporabljenih bomo videli kmalu. Dejstvo je, da pogled na športnike z maskami ne bo dajal pozitivnega imidža tem igram in gostiteljici iger. Kitajske oblasti zagotavljajo, da bo v času iger zrak zaradi ustavitve večine prometa in industrije skoraj “čist”, a grožnja športnikov brez obraza ostaja. Kljub temu pa bo teklo življenje v Pekingu naprej tudi po igrah. In takih mest, ki se dušijo v slabem zraku je še veliko. Pravzaprav se dušimo vsi. Morda pa bi imel pogled na športnike z masko tisti pravi “wake-up” efekt za vse, ki na tem svetu odločajo in odlagajo nujne ukrepe za prihodnost našega planeta in nas vseh.

Pred časom sem se vprašal, koliko je vredna olimpijska medalja za Slovenijo. Danes sem naletel na zanimiv podatek o nagrajevanju potencialnih tajskih olimpijskih nosilcev medalj. Okoli 200.000 Evrov, za osvojeno zlato medaljo, 60 odstotkov tega zneska za osvojeno srebro in 40 odstotkov za bronasto medaljo so po mojem mnenju zavidanja vredni zneski. Ker denar slabo vpliva na ljudi, najbrž tudi športnike, bodo polovico tega zneska tajski športniki dobili v obliki rente v naslednjih 20-tih letih.  Ob pogledu na te zneske je potrebno upoštevati, da je povprečna plača na Tajskem vsaj 5 krat nižja kot v Sloveniji.

Ne trdim, da bi bilo potrebno dati slovenskim športnikom tako bogastvo za osvojeno olimpijsko medaljo. Veliko bolj so pomembne normalne razmere za priprave in razvoj športa, tu pa je vloga države zelo velika in ne meri se vedno v izplačanem denarju in nagradah.

Do začetka Olimpijskih iger v kitajski prestolnici Pekingu je še slabe 3 mesece. Olimpijski ogenj je prepotoval že skoraj cel svet,  organizatorji so ga ponosno ponesli tudi na najvišjo goro sveta Mount Everest. Potovanje olimpijskega ognja so letos spremljali protesti proti kršenju človekovih pravic na Kitajskem. Še posebej napeto je bilo ozračeje zaradi dogodkov v Tibetu. Mednarodni olimpijski komite v zadnjih tednih ne skopari s pohvalami na račun kitajskih organizatorjev olimpijskih iger. Najbrž namenoma, saj s tem nekoliko prikriva marsikatero sporno plat Kitajske kot organizatorke iger. V interesu MOK-a so športno uspešne igre brez vmešavanja politike in zadovoljni sponzorji.

Raziskave o zavedanju in zanimanju za letošnje Olimpijske igre so dale dobre rezultate. Tako naj bi se globalno več kot polovica (54%) vprašanjih zanimala za letošnje OI. Bolj kot sama prepoznavnost iger zanima sponzorje prepoznavanje blagovnih znamk olimpijskih sponzorjev. Med prebivalci Kitajske so najbolj prepoznavni Lenovo (38%), Coca Cola(36%), China Mobile(30%), Samsung (18%). Tudi nekatere druge bolj zahodne znamke imajo dosegajo solidno prepoznavnost. Resnično vrednost angažiranja na kitajskem trgu v času olimpijskih iger bodo ta podjetja lahko ocenjevali šele čez leto ali več. Kitajska namreč še vedno velja za raj proizvajalcev piratskih znamk.

Pravila olimpijskih iger omejujejo direktno pojavljanje blagovnih znamk olimpijskih sponzorjev na športnih prizoriščih. Sponzorji morajo zato še močneje vključevati druge načine podpore sponzoriranju. Oglaševanje in razne akcije pospeševanja prodaje imajo pred OI še večji pomen. Tri mesece pred začetkom iger je čas za sponzorje, da aktivirajo večino svojih promocijskih akcij.

Protesti proti kršenju človekovih pravic na Kitajskem pa so marsikaterega sponzorja prepričali v to, da je z začetkom promocijskih kampanj še malo počakal. Zdaj, ko se stanje počasi umirja sponzorji upajo na hitro “pozabljivost” potrošniške družbe v zahodnih državah.  Nihče od njih si ne želi, da bi njihove globalne znamke kakorkoli povezovali z kršenjem človekovih pravic na Kitajskem. Nekatere velike športne korporacije (Adidas, Nike) so v preteklosti, pred velikimi športnimi dogodki,  že doživele negativne kampanje v povezavi z globalizacijo in delitvijo dela med razvitim in nerazvitim svetom. Povezovanje sponzorjev s totalitarnim političnim režimom bi bilo za njih najbrž še veliko bolj negativno.

Približujejo se olimpijske igre in stopnjujejo se pričakovanja Slovencev po olimpijskih medaljah. Za vsakega športnika (no skoraj vsakega, nogometaši in še kdo je zagotovo izvzet) so OI največja športna prireditev v njegovem življenju. Tudi države se rade ponašajo z rezultati, ki jih njihovi športniki dosegajo na največjem svetovnem tekmovanju. Včasih je bila vrednot rezultatov še večja, danes vedno bolj prevladuje individualen in komercialen pomen iger.  Sponzorji, ki so bili včasih na igrah skoraj prepovedani, danes plačujejo astronomske zneske za povezovanje z olimpijskimi simboli.

Še vedno pa je normalno, da posamezne države nagrajujejo svoje športnike za medalje, ki jih le ti dosežejo na igrah. In te nagrade so zelo različne. Koliko je pravzaprav vredna medalja v olimpijskem športu? Je vrednost rezultata enaka v vsaki disciplini. Je konkurenca v teku na 100m enaka konkurenci v eni izmed kategorij v kakem borilnem športu (boksu, judu …)?

Različne države imajo zelo različne kriterije nagrajevanja. V razvitih, velikih državah (ZDA naprimer) je veljalo, da lahko športnik z olimpijsko medaljo zasluži za celo življenje. Je to res tudi danes? Najbrž to ni pravilo. Zagotovo lahko, a za popoln izplen svojega rezultata morajo biti zadovoljeni še kaki drugi kriteriji. Tržna vrednost rezultata je odvisna od raznih kriterijev, ki jih je preveč, da bi bili obvladljivi. A enim morda res uspe, čeprav ne živijo samo od svoje medalje ampak od celotne prepoznavnosti, ki so jo pridobili v svoji športni karieri.

Da ne pozabim na namen zapisanega. Slovenija bo letos nagradila najboljše športnike na olimpijskih igrah z zneskom, ki je pričakovan in po mojem mnenju pošten. 20.000 EUR za zlato oziroma 15.000 EUR za bronasto kolajno ni nek izjemno bogat znesek, a po mojem mnenju zadovoljiv. Poleg tega pripada športnikom z olimpijsko medaljo tudi mesečna renta za naslednjo 4 leto  obdobje.  Menim, da mora biti znesek za športnika dovolj velika motivacija in zadoščenje. Od tega seveda ne more živeti in plačevati svojih stroškov, ki ob dobrih pripravah nastanejo. Brez prispevka sponzorjev skoraj ne gre. Eni pridobivanje sponzorskih sredstev obvladajo boljše , drugi slabše. Športniki imajo pri tem tudi zelo različne izhodiščne možnosti.  A tarnanje, da sponzorskega denarja ni je še najlažje. Brez truda se še čevelj ne obuje pravijo. Športniki, ki bodo Slovenijo zastopali na igrah v Pekingu so se vsekakor zelo potrudili pri treningih. Trud na marketinškem področju pri iskanju sponzorjev je precej manjši. Še posebej, če športnik poišče pomoč pri zato usposobljenih posameznikih in podjetjih.

Otvoritvena slovesnost olimpijskih iger v Pekingu 2008 naj bi bil najbolj gledan športni dogodek v zgodovini medijskega spremljanja športa.

Po napovedih medijskih strokovnjakov se bo prvič v zgodovini TV-prenosov zgodilo, da bo nek športni dogodek spremljala milijarda gledalcev v istem trenutku, torej v živo. Gledanost športnih dogodkov še vedno raste. Rast je počasnejša kot v preteklem desetletju. Le največjim dogodkom pa uspe privabiti res rekordne številke gledalcev.

Torej, če boste v drugi polovici avgusta 2008 začeli pogovor z neznancem na drugem koncu sveta, obstaja velika verjetnost, da se boste lahko pogovarjali o spektakularni otvoritveni slovesnosti olimpijskih iger v Pekingu. To, da bo spektakularna ne dvomim, saj tudi Kitajci nimajo vsak dan milijarde ljudi pred TV zasloni.

Milijarde dolarjev se bodo v naslednjih letih po nalogu ruskega predsednika Putina selile v Sochi. Ta finančna garancija je vplivala na večino članov MOK– a, ki so podelili olimpijske igre leta 2014 Sochi-ju. Zmaga Rusov je bila manjše presenečenje,če pa upoštevamo finančne možnost, pa niti ne več.

Ruski Gazprom bo tik ob Črnem morju zgradil »najmodernejše zimsko športno središče na svetu.« Sochi je ponudil idealen projekt, ki pa ima eno samo veliko napako. Ves projekt je samo na papirju. Brez izkušenj in tekmovališč, brez širokih cest, ki jih obljubljajo… V dobrih petih letih pa naj bi ob Črnem morju zraslo najmodernejše zimsko športno središče. Če jim bo uspelo, bo to dokaz tega, da denar res lahko dela čudeže.

Sochi je imel resno konkurenco v korejskem PyeonChangu in avstrijskem Salzburgu.

Avstrijci so se predstavili s poudarkom na izkušnjah, ekologiji ter resničnem olimpijskem duhu, ki naj bi še živel v Alpah.

Korejci so stavili na ogromni azijski trg in in njegov zimsko športni potencial, izkušnje z dosedanjimi kandidaturami, IT – tehnologijo, ter na Alberta Tombo, njihovega ambasadorja.

In Rusi.. Odličen projekt na papirju, lepo animacijo prihodnosti.. Njihov glavni as pa je bil Vladimir Putin in njegov politični vpliv ter osebna prepričljivost. V ozadju pa največja energetsko podjetje Gazprom, ki bo kot zahvalo za podelitev olimpijskih iger v Sochi, najverjetneje vstopil tudi med generalne pokrovitelje mednarodnega olimpijskega komiteja.

Rusom je uspel veliki met. Velik poraženec pa je Pyeonchang, ki je še drugič zapored pogorel v odločilnem glasovanju. Tokrat za 4 glasove pred leti za 3. Očitno jim ni usojeno. Neuspeh Salzburga je bil nekako pričakovan, očitno je da zimska romantična idila in velike izkušnje iz preteklosti ne štejejo kaj dosti.

Denar, ki leži na mizi pač diši najbolj. Poleg tega pa se obeta tudi veliko dela za marsikatero evropsko podjetje, saj bo v Sochi-ju potrebno zgraditi praktično vse. Evropske izkušnje bodo bogato poplačali. Tudi zato so se nekateri predstavniki MOK-a odločili za Sochi.