Športne vizije 2

Maribor in Pohorje postajata vedno bolj prepoznavna po gorskem kolesarjenju.  Tekma za svetovni pokal v gorskem kolesarstvu je pod Pohorjem prvič potekala leta 1999. Pretekli vikend se so v Mariboru spet dirkali v 4-krosu in spustu na Nissan MTB svetovnem pokalu. Najboljši in najpogumenjši kolesarji, ki dirkajo po Pohorju priznavajo, da je tekma v Mariboru ena najboljših, zato se najbrž za prihodnost ni bati.

Letos je organizatorjem (tekmovalci so baje v blatu še posebej uživali) sicer malenkost zagodlo sobotno deževje, a je bil kljub temu lep obisk  gledalcev. Glede na to, da je ta vrsta kolesarjenja precej zapostavljena v medijih (v množične medije in prime-time ti kolesarji tako nikoli niso silili) je udeležba gledalcev zelo dobra. Poleg tega tudi našega junaka, ki bi se lahko uvrščal med svetovno elito še ni. Prej ali slej tudi ta pride.

Dirkanje po Pohorju navzdol se zagotovo splača videti v živo.  Pa ne samo enkrat. Če ste letos zamudili, naslednje leto bodo mariborske tekme svetovnega pokala v maju.  Druga možnost je TV. Letošnje tekmovanje je prenašal športni kanal Eurosport 2. Posnetek 4-krosa smo lahko videli na TV SLO, hkrati pa je nedeljsko tekmovanje baje imel tudi slovenski Sportklub.

Poleg klasičnih TV medijev še posebej priporočam ogled svetovnega pokala v gorskem kolesarstvu s pomočjo spletnega mesta freecaster.tv . Zastonj, v odlični kvaliteti in predvsem s strani insajderjev(seveda v angleščini). Poleg tega pa sem vsaj jaz užival v zabavnih komentarjih izjemnega komentatorja Roba Warnerja. Če ste zamudili priporočam kak posnetek. Link do zanimivih posnetkov, tekme v Mariboru. Na tem spletnem naslovuse lahko  spremlja celotni svetovni pokal v gorskem kolesarstvu in drugih atraktivnih oz. ekstremnih športih.

Mene so tekme svetovnega pokala gorskih kolesarjev v Mariboru navdušile do te mere, da si upam trditi , da je svetovni pokal gorskih kolesarjev v downhillu in 4 crossu najbolša in najbolj zanimiva športa prireditev, ki se dogaja v Mariboru.  Zlata lisica, ki je postavila temelje športnega turizma na Pohorju se žal ne more primejati s to tekmo. Najbrž niso krivi le mariborski organizatorji ampak smučanje in način organiziranosti tekem svetovnega pokala kot tako. Seveda pa ima vsak šport svojo publiko, sam očitno spadam med tiste, ki jih nove, sveže zadeve hitro pritegnejo.

Morda najboljša kolesarska ekipa ta hip, Astana, na svojem spletnem mestu sprašuje svoje navijače in kolesarske navdušence, koga želijo videti v ekipi za Tour de France.

Med sedmimi kolesarji, ki se potegujejo za tri preostala mesta v ekipi je tudi naš Jani Brajkovič. Očitno tudi navijači Astane mislijo, da si Brajkovič zasluži nastop na Touru, saj trenutno močno vodi, zanj pa je glasovalo 47 % tistih, ki so oddali svoj glas. Brajkoviču lahko pri njegovem prvem in že dolgo zasluženem nastopu na Touru  pomagate na Astanini strani ali kar tukaj spodaj na vstavljeni anketi iz njihove strani.

Anketa je zaključena. Zmagal je Jani Brajkovič. Če bo to dovolj za nastop na TDF pa bomo videli kmalu.

Zanimiva poteza, ki vsekakor pomaga pri dvosmerni komunikaciji (ekipa – navijači) hkrati pa pomaga pri identifikaciji navijačev z ekipo. Pri Astani očitno vedo, da je internet močno komunikacijo orodje, ki se ga lahko v športu izkorišča na zelo produktivne načine. Med kolesarji Astane je zelo uporabljan tudi twitter. Glavni pobudnik interneta kot komunikacijega orodja je seveda Lance Armstrong, ki med dirkami zelo uspešno promovira tudi portal Livestrong, del katerega je tudi fundacija Livestrong, ki je nastala na njegovo pobudo.

V zadnjem tednu se je kolesarjenje spet vrnilo v medije. Pa ne zaradi novih doping škandalov ampak zaradi prve večje letošnje dirke – Amgen Tour of California. Dirka po Kaliforniji ne bi bila tako medijsko odmevna, če se na njej ne bi pojavil Lance Armstrong.  Prvič po vrnitvi je Lance Armstrong nastopil pred domačimi gledalci na dirki po Kaliforniji, poleg njega pa so na dirki nastopili mnogi svetovno priznani kolesarji in tudi naš Brajkovič.  Na tej dirki se je vrnil tudi  “padli junak” dirke po Franciji Floyd Landis.

Dirka, ki se je končala včeraj s skupno zmago Levija Leipheimerja, je bila popoln uspeh tudi za organizatorje. Medijsko je bila izjemno spremljana, tudi v Evropi. Prenosi kolesarstva v poznih večrnih in nočnih urah na Eurosportu niso nekaj vsakdanjega. Več kot 2 milijona navijačev ob cestah v 8. etapah je podatek, da kolesarstvo živi tudi v ZDA. Zdi se, da kolesarstvo v ZDA ni utrpelo tako velike škode zaradi zadnjih “dopingških let”, kotje to primer v Evropi. Medtem, ko dirke v Evropi ukinjajo zaradi slabega odziva sponzorjev in navijačev se to v ZDA ne pozna kaj dosti. Tudi do dopinga imajo očitno malo drugačen pogled, kot to delajo v Evropi. Kolesarstva ne obravnavajo strožje, kot druge športe.  Morda celo manj strogo, kot se obnašajo do svojih atletov.  Idealna priložnost za tiste, ki si želijo vrnitve po prestani kazni.  Primer Floyd Landis, ki še danes trdi, da ni bil kriv tistega poletnega dne, 20. julija 2006  na 17. etapi dirke po Franciji, ko je prevozil eno najbolj neverjetnih in legendarnih etap vseh časov. Tudi zame. Vsaj do dneva, ko je prišel v javnost njegov pozitivni test. Video “epske 17. etape” 2006  in dogajanja v tistih dneh je spodaj.

Dirka po Kaliforniji pa ima še eno  zanimivost v glavnem sponzorju. Sponzor dirke, po katerem se le ta tudi imenuje je farmacevtsko podjetje Amgen, ki med drugim proizvaja tudi Epogen oziroma v kolesarstvu bolj poznan kot EPO.  Sredstvo, ki je kolesarstvo postavilo pred zid in ga skoraj spravilo v pogubo. In proizvajalec le tega sedaj kolesarstvu vrača s sponzorstvom dirke… Seveda Amgen ne proizvaja le tega sredstva in tudi Epogen je v osnovi namenjen povsem drugim zadevam in pomaga resno bolnim ljudem… Vseeno pa je tovrstno sponzorstvo zelo nevsakdanje. Kaj takega si v Evropi skoraj ne bi mogel zamisliti, toliko poguma, norih idej v marketingu in oglaševanju lahko imajo samo Američani.

Morda je nenavadno, da v 4 letih dirke po Kaliforniji še niso odkrili prepovedane uporabe sredstva EPO. Če bi bil malo zloben bi si upal rečt, da bi Francozi našli cel kup takih primerov….  Kakorkoli že, sponzorska naveza Amgen in kolesarstvo je zanimiv in nenavaden primer partnerstva, ki bo morda ravno zaradi tega dobilo še večjo odmevnost. Sponzorji so ponavadi veseli, če športniki promovirajo njihove izdelke. Podjetje Amgen, Epogena seveda ne omenja nikjer. Povezava Epogena in kolesarja bi bila v nasprotju s klasičnimi spozorstvi pogubna za imidž sponzorja predvsem pa za organizatorja dirke. Tudi zato, pozitivnih testov na tej dirki morda ni pričakovati ???

Video: Legendarna 17. etapa Dirke po Franciji 2006 : Floyd Landis

Kolesarstvo se že nekaj časa bori za svoj imidž, ki ga nosi v športnem svetu. Doping in kolesarstvo sta očitno neločljivo povezana pojma in zadnji izpopolnjeni testi odkrivanja krvnega dopinga to dokazujejo. CERA tretja generacija krvnega dopinga je bila hit letošnjega poletja. A načrt medicinskih strokovnjakov in kolesarjev se očitno ne bo izšel, saj so pri francoski protidopniški komisiji izpopolnili novo metodo, ki je veliko uspešnejša pri odkrivanju tega sredstva. V prihodnjih mesecih lahko pričakujemo še več ponovnih testov iz preteklega leta in prav lahko se zgodi, da bo še kak odmeven primer dopinga.

Namigovanja, da kolesarstvo kaj kmalu ostane brez olimpijskih nastopov je zdaj še bolj realna možnost. Sponzorji pa tako ali tako že zapirajo finančno pipco. Letos izjemno uspešna nemška ekipa Gerolsteiner je do zadnjega upala na novega sponzorja, saj se stari po koncu leta umika. Iskanje novega glavnega sponzorja je bilo neuspešno, a zdaj, ko prihajajo na dan pojasnila izjemnih predstav Avstrijca Kohla in Nemca Schumacherja je tudi jasno zakaj.

Edina pozitivna točka kolesarstva v naslednjem letu je vrnitev “čiste” legende Lanca Armstronga. Njegova pojava bo zagotovo dodala kolesarstvu še dodatno medijsko težo. In najbrž bodo ob rezultatih oči svetovne javnosti usmerjene tudi v dopinške kontrole tega največjega kolesarskega zvezdnika.

Lanski Tour de France je postregel z neštetimi aferami in novicami o dopingu. Večina športnih navdušencev se spominja dirke predvsem skozi afere o dopingu. Prvič v zgodovini se je zgodilo, da so nekatere TV postaje zaradi doping afer prenehale prenašati to največjo dirko na svetu. (ARD in ZDF). Posledice pa še najbolj čutijo kolesarske ekipe, ki so se v mesecih po Touru morale sprijazniti z plazom odpovedi sponzorjev.

Drugačen pogled na Tour de France pa imajo zagotovo prebivalci Londona. Še posebej zdaj, ko so objavili številke o dobičku oziroma vrednosti, ki jo je spektakularni začetek Toura 2007 imel za London. Organizatorji so za pridobitev starta dirke v Londonu morali odšteti dobra 2 miljona €. Prihodki in izračunan vrednost, ki jo je imel 2 dnevni obisk Tour de Franca v Londonu pa naj bi bil okrog 150 milijonov €. Res neverjetna številka, a dejstvo je, da je da so Londončani znali izkoristiti start največje kolesarske dirke.

Organizatorji kolesarske dirke in predstavniki medijev so bili z samo organizacijo izredno zadovoljni, saj naj bi bil to najbolj spektakularen začetek dirke v vsej njeni zgodovini. Tudi zato se Londončani že borijo za ponoven start kolesarske dirke v letu 2012, letu Olimpijskih iger v Londonu. Zagotovo pa ne bodo edini, saj so svojo željo po startu kolesarske dirke napovedali tudi sosedje Škoti.

Po zadnjih dnevih sodeč so vsa pričakovanja o težavnih razmerah v kolesarstvu presežena (v negativnem smislu). Težav pa se obeta še veliko več. Nemška politika bo očitno poskušala doseči odpoved kolesarskega svetovnega prvenstva v Nemčiji. To bi bil svojevrsten “stejtment”. Glede na zadnja dva dneva in splošnega mnenja v Nemčiji pa je to že zelo verjeten scenarij.

Žal si največje dirke v letu 2007 ne bomo zapomnili po kolesarjih, temveč po vsem drugem. Tudi v letnih poročilih o športnem letu 2007 bodo spodnje fotke rangirale visoko.

Foto vir: Action Images

Po nekaj letnem premoru se letos vrača svetovni pokal v gorskem kolesarstvu v Maribor. In to finale! Končno saj je bila prireditev pred leti prav zanimiva. Letos pa bo še bolj, saj gre za finale svetovnega pokala. Poleg tega pa tudi TV Slovenija dviguje temperaturo z reportažami iz letošnjih tekem svetovnega pokala.  Pred leti se je v dveh tekmovalnih dneh zbralo 25.000  gledalec,letos se jih bo upam še veliko več. Gorsko kolesarjenje je pač še vedno zelo “in”, medtem ko cestno, vsaj tisto vrhunsko, tone v globine.

Na spletni strani športnega parka pohorje, pa sem zasledil tudi poziv prostovoljcem za pomoč na tekmovanju. Torej tudi prostovoljstvo še živi. Torej le ni vse v denarju. Doživeti noro dirko v pravi družbi “za kulisami” velike tekme mora biti prav zanimivo.  Torej 15. in 16. septembra bo treba obvezno pod Pohorje. Prireditelji se bodo tokrat zagotovo zelo potrudili. Do takrat pa je še skoraj 2 meseca in splača se preizkusiti kako progo po kateri se bodi ti adrenalinski divjaki podili.

Prvič v zgodovini se je zgodilo, da je ena največjih TV-hiš prekinila poročanje s tekmovanja zaradi “užaljenosti” oziroma dopinške afere. In to ene afere, ki je le kapljica v morje, glede na splošno znano stanje v tem športu. Nemška televizija je letošnji Tour de France zaključila pred začetkom 10. etape, čeprav do konca ostaja še dobro polovica te najtežje kolesarske dirke. Poteza programskih direktorjev je pogumna, morda pa tudi neumna.

Čeprav naj bi v vseh pogodbah o medijskem pokrivanju športnih dogodkov, ki jih je v zadnjem času podpisovala nemška javna TV bila klavzula, ki omogoča odstop od pogodba v primeru dopinških škandalov, je zadnje dejanje ARD-ja in ZDF-a nekaj posebnega. Po besedah programskega direktorja TV hiše ZDF je nekje pač treba začeti in v prihodnje bo to lahko doletelo tudi druge športe. Sprašujem se ali bi upali take ukrepe sprejeti tudi v času olimpijskih iger in nogometnih prvenstev. Doping obstaja tudi tam…

Eden razlogov za tak ukrep pa je po moje tudi zelo slaba gledanost letošnjega Tura. Ne morem si predstavljati, da bi si šefi upali umakniti programski hit, oziroma napeto tekmovanje zaradi enega posameznega primera dopinga, ki se je zgodil pred tem tekmovanjem in, ki sploh še ni pravnomočen. Taka hitra odločitev pa je marsikomu tudi dobrodošla. Programski šefi na Eurosportu so se razveselili prvi. Gledanost njihovega programa in poročanja z dirke se bo nedvomno močno povečala. Ampak veselili so se lahko le en sam dan.

Kako tekmovalen je svet medijev priča današnja novica, da so sproščene pravice takoj pograbili pri nemški komercialni televiziji SAT1 in PRO7. Končno so dočakali možnost poročanja s tega tekmovanja. Najbrž pa so jo pridobili celo po zelo ugodni ceni. Tak vstop skozi zadnja vrata je zagotovo odlična priložnost testiranja tržišča za komercialno televizijo in njeno prihodnost v tem športu.

Kakšno korist bo imel šport od poteze javne televizijske hiše bo pokazala prihodnost. Upam, da je ne bodov kaki hujši obliki prevzeli tudi pri naši RTV in morda odpovedai olimpijske igre v Pekingu 2008. Preventivno:)

Kolesarjenje je eden najlepših načinov rekreacije. Še posebej, če zaviješ z glavnih prometnih cest in se prepustiš lepotam narave. Tudi kolesarjenje kot profesionalni šport očitno zapušča glavne ceste oziroma ga zapuščajo njegovi sponzorji.

Kolesarski šport je po odhodu Lanca Armstronga, škandalu »operacije Puerta«, in pozitivnemu doping testu novega kavboja Landisa, zajel še nov val »priznanj« in skesancev. Med njimi nekaj izjemnih kolesarjev iz kolesarsko največjih klubov. (Deutche Telekom, oz. T-mobile). Vse to se že in se bo v prihodnje še bolj poznalo na priljubljenosti kolesarjenja kot vrhunskega športa.

Gledanost nekaterih klasičnih dirk je v spomladanskem času padla tudi za 77 odstotkov. Kaj bo to poletje na “Touru” je skoraj jasno. Največje kolesarske države še vedno premišljujejo ali bodo in v kolikšni meri pokrivale letošnji Tour de France. Nekateri pričakujejo, da se bo gledanost največje kolesarske dirke na svetu zmanjšala tudi za več kot 50 % glede na prejšnja leta. Plazu javnih priznanj o dopinških grehih iz preteklosti bo najbrž to poletje sledil plaz odpovedi sponzorjev. Nekaj največjih se je za to že odločilo. Discovery, Phonak, Man, Cofidis in še bi lahko naštevali. Riziko negativne promocije ob dopinških škandalih je postal večji od pozitivnih povezav. Povprečen gledalec vedno bolj povezuje kolesarjenje z pojmom doping.

Tudi strokovnjaki za sponzoriranje na agenciji IFM trenutno ne priporočajo sponzorskih aranžmajev v kolesarjenju. Šport je dokončno “počil” in preden se bo ustalil na trdnih tleh bo preteklo še nekaj časa. In izgube bodo velike.

Letos prvič se je zgodilo, da so nekatere tradicionalne dirke enostavno odpovedali. Prvenstvo Züricha je bilo tako zaradi pomanjkanja sponzorjev odpovedano. In še več je takih primerov.

Tour de France je bil v preteklosti v letih, ko ni bilo Olimpijskih iger in svetovnega prvenstva v nogmetu, največji globalni športni dogodek na svetu. Ti časi so se dokončno končali. Tour je odhodom Lanca izgubil svojo največjo zgodbo, a najhuje je, da so prišle nove črne zgodbe o dopingu. Po tem, ko so po letu 1998 dokaj hitro preboleli do tedaj največji dopingški škandal, je tokratni “plaz” priznanj in odkritij dokončno zadal kolesarstvu hud udarec, po katerem si bo ta šport je stežka opomogel.

A vsi kolesarjenja le ne bodo zapustili. Nekatera podjetja so preveč povezana s kolesarstvom in tradicija enostavno ne dovoljuje umika. Lahko pa svojo vpletenost v kolesarjenje strateško načrtujejo tako, da je bolj varna pred morebitnimi slabimi novicami. Tako je Nizozemska Rabobank zatrdila, da bo svoje udejstvovanje v kolesarstvu podaljšala vsaj do leta 2012. Varnost pred morebitnim negativnim vplivom imidža profesionalnega kolesarstva, pa si povečuje s sredstvi, ki jih vlaga v mlajše selekcije in v kolesarke dirke namenjene rekreativcem.

Pred časom sem na internetu našel raziskavo iz leta 1997. V tej raziskavi in za sponzorje obenem je bilo kolesarjenje omenjeno, kot ena najboljših sponzorskih priložnosti za podjetja. In argumenti so bili resnično dobri, vse skupaj pa je temeljilo na ekipnem duhu, ki je predpogoj za kakršen koli uspeh tako v kolesarstvu kot tudi v podjetjih. Dobrih 10 let pozneje bi se direktorji največjih podjetij vsemu skupaj le še ironično nasmejali. Imidž bo le težko oprati, predvsem pa bo pot do tega cilja dolga.

Kolesarjenje kot šport v najširšem pomenu je še vedno poln pozitivnih povezav in škoda bi bilo na to pozabiti. Morda je sedaj, ko smo začeli »dvomiti« v kolesarske zvezdnike še lepša priložnost, da spoznamo kolesarjenje kot način življenja. Zdravega seveda.

Proizvajalec tovornjakov MAN se je odločil, da dokončno prekine sodelovanje z dansko profesionalno kolesarsko ekipo CSC. MAN je bil drugi največji sponzor te ekipe. Športni direktor Bjarne Riis, je s svojim priznanjem o uživanju prepovedanih pomagal pri njegovi zmagi na Tour de France-u leta 1996 šokiral tudi marsikaterega sponzorja.

Pri MAN-u najbrž niso zadnji, ki bodo v letošnji sezoni opustili svoja vlaganja v kolesarski šport. Riziko negativne promocije v tem športu je v zadnjem času enostavno prevelik. Sponzorstvo je samo po sebi že precej nepredvidljiva naložba. Kontroliranje učinkov je zelo težavno v nasprotju s klasičnim oglaševanjem. Podjetja si želijo bolj varne in zanesljive naložbe. Tudi gledanost kolesarskega športa bo v tem letu zabeležila negativne rekorde. Sponzoriranje kolesarstva na najvišji ravni je vsaj začasno povsem “iz mode”.