Zapisi pod 'ideje' ↓

Ruski nogometni reprezentanci ni uspel veliki met, da bi se uvrstila v finale EURA 2008, a športno leto 2008 je kljub temu v znamenju Rusije. Dejstvo je, da se v Rusiji nekateri zelo bogatijo na račun visokih cen energentov. Nafta in plin sta zlata jama s pomočjo katere raste pomen tudi ruskemu športu.

V košarki, odbojki, hokeju, zadnje čase vse bolj tudi v nogometu se kopičijo naftni milijoni. Klubi imajo skoraj neverjetna finančna sredstva. Ne samo, da ruski denar omogoča, da njihovi zvezdniki ostajajo doma, v Rusijo privabljajo najboljše športnike, kupujejo najboljše trenerje. V 90-tih letih prejšnjega stoletja in vse do nekaj let nazaj ruskemu športu ni kazalo najbolje. Bolj kot v slabši kvaliteti je bil problem v nezadostni motiviranosti nekaterih športnikov in reprezentanc. Ruski klubi so najboljše športnike praviloma hitro prodajali na bolje plačan zahod. V zadnjih letih pa se vse to spreminja. Finančna moč nekaterih posameznikov in podjetij spreminja športni zemljevid sveta.

Nastop bivšega predsednika Putina na kongresu Mednarodnega olimpijskega komiteja, ko je s svojim prepričljivim slogom in osebno garancijo (in morda še čim) pridobil olimpijske igre v Soči je bil simbolični pokazatelj moči Rusije. Obljubil je najboljše, najmodernejše zimske olimpijske igre, čeprav do sedaj na tem območju nimajo nobenih izkušenj z zimski športi. Izkušnje in tradicija očitno ne pomenijo toliko kot lahko pomeni denar.

Nekateri ruski mogotci svoje bogastvo razkazujejo tudi v tujini. Najbolj znan je zagotovo Roman Abramovič, ki je z nakupom angleškega Chelsea, kupil tudi svoje mesto v ruski in svetovni javnosti. Postal je nekaj več, kot le navaden bogataš. Kljub temu, da svojo finančno moč razkazuje v Angliji ni pozabil niti na rodno Rusijo. V nogometne šole in izobraževanje mlajših selekcij naj bi vložil več kot pol milijarde evrov. To očitno tudi pomeni, da lahko v prihodnjih letih pričakujemo še večje nogometne uspehe. Morda že leta 2010 v Južni Afriki. Cilj je znan že nekaj časa - leta 2010 želijo postati svetovni prvaki v nogometu.

Te dni poteka Odprto prvenstvo Francije v tenisu. V zaključnih dvobojih bodo velik pečat pustili tudi srbski teniški asi. Ana Ivanović, Novak Djoković, Jelena Janković so glavni akterji uspešne srbske teniške zgodbe. Dober pokazatelj moči srbskega tenisa je tudi to, da polfinalni dvoboj v ženski konkurenci Ivanović - Janković odloča tudi o tem, katera srbska teniška igralka bo v ponedeljek nova številka 1 ženskega tenisa. Ob teh najbolj prepoznavnih imenih srbskega tenisa pa Srbija premore še nekaj odličnih teniških igralcev, ki jim ne manjka dosti do preboja med zvezde svetovnega tenisa.

Ob teh imenih ni nič čudnega, če je tenis najbolj popularen šport v Srbiji. Malo je držav na svetu, kjer teniški prenosi na televiziji prehitijo nogomet. Srbija je bila včasih dežela košarke, vsaj tako so se poimenovali Srbi sami pred Evropskih prvenstvom v košarki, ki so ga gostili leta 2005. Še prej je bila Srbija nora na nogomet… Danes je Srbija zagotovo dežela tenisa. Glede na rezultate bo to ostala še dolgo.

Ob vseh teh uspehih, ki jih dosegajo naši nekdaj bratski narodi v tenisu se vprašam zakaj ne tudi v Sloveniji. Slovenci smo (bili) znani po tem, da smo dobri v individualnih športih. Tudi na majhnost naše države ne more biti razlog. Glede na verjetnosti račun, bi moralo po vseh teh letih Hrvaškega in sedaj Srbskega uspeha v tenisu počasi uspeti tudi komu iz Slovenije. Saj Katarina Srebotnik je uspela, a njeni uspehi so šli skoraj mimo nas, nekako neopazno. Še posebej ko pogledamo vsoto njenih zaslužkov v karieri ji moramo priznati, da se je vpisala v (slovensko) teniško zgodovino. Bomo kmalu končno dočakali še koga, ki bo resnično lahko kosal z najboljšimi teniški asi na svetu? Ali pa smo Slovenci dobri le v tistih individualnih športih, v katerih je konkurenca malo manj močna kot je to primer v tenisu?

Avstrijci in Švicarji so končno dočakali pravo nogometno evforijo in že pozdravljajo nogometne navijače s cele Evrope. Evropsko prvenstvo v nogometu izjemno velik dogodek in nekateri v Avstriji se bojijo, da njihova reprezentanca (101. na FIFA lestvici) nanj tekmovalno ni pripravljena.

Oblikovalka iz Gradca, Stefanie Schöffmann, je prišla na zanimivo provokativno idejo kako vnovčiti avstrijsko nogometno realnost. Oblikovala je serijo navijaški artiklov, ki so spremljevalec vsakega velikega športnega dogodka še posebej nogometnih prvenstev. Svetovno prvenstvo v Nemčiji je bilo prepoznavno po navijaškem sloganu “Zu Gast bei Freunden”. Avstrijci se radi primerjajo z Nemci in tako je nastal tudi najbolj ironični navijaški nogometni slogan v zadnjem času, “Zu Gast bei Verlierern”.

Slovenci bi lahko to prevedli “V gosteh pri poražencih”, ali če malo priredimo s pomočjo turističnih sloganov nam lepše “Dobrododošli pri poražencih”. Omenjeni artikli v rdeče beli kombinaciji in provokativnim ironičnim napisom so preplavili Avstrijo. Projekt Zu Gast bei Verlierern ima seveda tudi svojo spletno stran, kjer je mogoče naročiti vse artikle. Ironije niso spregledali niti Nemci, ki se zaenkrat le posmihajo. Pravi nogometni strokovnjaki ga odklanjajo in pravijo da je neprimeren za edinstveno priložnost, ki jo ima Avstrija z nogometnih prvenstvom.

V Avstriji pa se ni porodila le ena ironična ideja. Drugo so v resnici sprožili nogometni navijači in je pozivala državljane, da podpišejo peticijo za umik domače reprezentance in hkrati dajo priložnost drugi boljši reprezentanci. V kratkem času so zbrali 10.000 podpisov!! Nogometne ironične ideje pa so prišle na ušesa tudi predsedniku Evropske nogometne organizacije UEFA Platiniju, ki nad njimi ni prav nič navdušen, avstrijski selektor pa je podpisnike peticije poimenoval kar “idioti”.

“Zu Gast bei Verlierern” bo zagotovo prinesla dobiček pobudnikom akcije, tekstilni izdelki z omenjenim sloganom so namreč nekaj dni pred prvenstvom zelo popularni. Nogometaši in pravi nogometni privrženci v Avstriji bodo najbrž malo manj zadovoljni. Kakšen vpliv pa bo imela na goste iz cele Evrope bodo lahko Avstrijci ocenjevali po prvenstvu. Za toliko ironije na svoj račun moraš imeti tudi veliko poguma. Do danes nisem vedel, da ga Avstrijci imajo.

Simpatiziranje z omenjeno akcijo mi je hitro potegnilo tudi povezavo s Slovenijo. Bi si mi upali kaj takega? Imamo dovolj poguma? Bojim se da ne. Zanimiv odziv pa bi bil najbrž tudi s strani kake turistične organizacije in marketinških strokovnjakov, ki bi zagotovo povedali kakšno na ta račun.

Pri podjetju Nike ne počivajo. Marketinških idej jim očitno še dolgo ne bo zmanjkalo, saj svojo vojsko marketinških strokovnjakov vztrajno širijo. Te dni so podpisali pogodbo z novo marketinško agencijo, ki bo poskrbela za nove ideje in načine trženja primarnega posla tekaških copat.

Nike ID in sedaj Nike+ sta dva zadnja koncepta trženja izdelkov tega velikana. Nike plus je povsem nov koncept, v stilu 2.0 družbe. Sodelovanje z Ipod-om je logično, saj gre za še enega velikana med modernimi blagovnimi znamkami.

Televizijski oglas , ki te dni prihaja na naše zaslone »I am Addicted« ni tipični Nike oglas, čeprav je do neke mere nadaljevanje njegovih glavnih sloganov. “Just do it” in “I can” sta zagotovo odločilno pripomogla k izgradnji največje športne blagovne znamke. Nagovarjanje in samomotiviranje posameznika je koncept, ki mu Nike sledi že dolgo. Zaradi njegove uspešnosti so ga začeli posnemati tudi drugi konkurenti. Očitno pa pri Nike-u, mislijo naprej. Celoten koncept, ki ga ponuja Nike+ & Ipod bi lahko postal pravi virus. Virus odvisnosti od aktivnega načina življenja. Če pri tem pomaga Nike ne bo nič narobe.

Na spletu mestu nikeplus.com nastaja skupnost »odvisnikov«. Do sedaj jih je že preko 250.000 in to poletje lahko pričakujemo pravi naval. S spletnim mestom nikeplus.com, se ponujajo povsem nove možnosti trženja v prihodnje. Zelo zanimiv koncept, razvoj katerega bo zanimivo spremljati. Mogoče pa se s pomočjo googlovega zemljevida najde še kaka zanimiva tekaška trasa vredna obiska. Tudi Slovenci lahko vrisujemo svoje najljubše tekaške proge. Splača se poskusiti.

Novi Nike-ov spot nas poskuša prepričati, da je lepo biti odvisen. Odvajamo se alkohola, tobaka… čas je za odvisnost od aktivnega načina življenja. Popolni odklop, osredotočenost na najbistvenejše in izolacija od vseh motečih faktorjev v naši okolici je edina možnost preživetja v globalni družbi prihodnosti…. “Run like you’ve never run before.” Postani odvisen!

[youtube=http://www.youtube.com/watch?v=D7VtBvuH6FM]

Če bi malo parodiral razne 2.0. pojave v zadnjem letu, bi novim odvisnikom rekli 2.0. odvisniki. Teh se naši ministri za zdravje ne bodo poskušali znebiti, kot sedaj kadilcev, ki so tipični odvisniki prve generacije.

Rokomet je eden izmed višje rangiranih športov v Sloveniji. Celje je naš najuspešnejši slovenski športni kljub v zadnjih 15-ih letih. Je tudi eden tistih, katerih proračun se je v preteklosti lahko vsaj primerjal z drugimi večjimi rokometnimi klubi v Evropi. V zadnjih letih mu pojema sapa. Proračun se krči, medtem, ko v tujini investicije v rokometni šport rastejo. Vse skupaj bo zagotovo pripeljalo do nekaj slabših rezultatov v evropskem merilu.

No ob finalu slovenskega pokala v rokometu sem se zamislil nad marketinško politiko RK Celje Pivovarna Laško. Celje živi za rokomet in v času evropskih tekem tudi skoraj vsa Slovenija. Toda koliko je vreden sponzorski napis na dresu Celjanov? Ali je to zelo malo, ali pa imajo v Celju še vedno denarja na pretek. Zakaj? Žal nisem uspel prešteti vseh napisov, ki so nametani na drese Pivovarjev, a to je tako ali tako nemogoče. Žal (po mojem mnenju) odgovorni premalo cenijo svojo blagovno znamko, ali pač ne znajo prodati sponzorstva. So tudi druge oblike promocije, ne le “utapljajoč” napis na rokometnem dresu. V množici le teh, se prav vsak izgubi. Če je odgovornim v klubu vseeno za packarijo, ki jo nosijo, pa ne bi smelo biti podjetjem, ki so sponzorji kluba. Rezultati takšnega promoviranja so slabi. V tujini je bilo narejenih kar nekaj raziskav na to temo, večino le teh v nogometu. In vzporednice ni težko potegniti. Kdo bo slovenskih podjetjem, ki vlagajo v šport še vedno v stilu, “dajmo pomagat” in za tistih nekaj “sezonskih VIP kart”, odprl oči? V šport se zagotovo splača vlagat, a premišljeno , načrtno in preračunljivo. Rezultate vložkov je potrebno izmeriti. Sponzoriranje naj bi bila dobra naložba, ne dobrodelna pomoč iz osebnih razlogov.

Raziskave o učinkovitosti sponzoriranja v Sloveniji bi zagotovo prinesle izjemno zanimive rezultate. Mogoče je čas, da si jih privošči tudi kakšno večje podjetje.

Še nekaj promocije za vse sponzorje, ki verjamejo v Pivovarje.