Športne vizije 2

Slovenska hokejska reprezentanca se te dni bori za ponoven preboj v elito svetovnega hokeja.  Svetovno prvenstvo divizije 1, ki poteka v Ljubljani ni upravičilo vseh pričakovanj. Če rezultati še “štimajo” pa je veliko razočaranje obisk gledalcev  in predvsem vzdušje na tribunah in v mestu.  Je svetovno prvenstvo 1 divizije res tako nezanimivo in ali smo se Slovenci že tako navadili nastopov med elito, da nam je tovrstno merjenje moči z nekoliko manj atraktivnimi reprezentancami res odveč?  Svetovno hokejsko prvenstvo v Ljubljani bi naj bil eden od domačih športnih vrhuncev v tem za Slovence športnem letu 2010. Pa očitno ni tako. Napol prazne tribune in skoraj nikakršna promocija prvenstva ne kažejo na velik športni dogodek, ki ga gosti Ljubljana. Svetovna prvenstva na domačem ledu, pa čeprav ne v elitnem razredu so bila za slovenski hokej tretji, morda najpomembnejši vrhunec pri promociji hokeja. Poleg reprezentance imamo le še Olimpijo in Jesenice, ki pa zelo neprepričljivo krmarita v vse bolj zahtevnem tržnem okolju.

Ker je Ljubljana in Slovenija v preteklih 17 letih že nekajkrat gostila podobna prvenstva skupine C in B so bila pričakovanja tudi letos večja. Razprodane tribune ob slovenskih nastopih so bile praksa, ki pa se je letos “nepričakovano” podrla.

So krivi bolj zahtevni navijači, preveč športnih vrhuncev, nezanimivi tekmeci, slabše klubsko hokejsko leto ali kaj drugega. Morda so krivi tisti, ki so precenili povpraševanje in postavili previsoko ceno vstopnic. 15 in 18 EUR za tekmo z navidez nedoraslo Južno Korejo??  Glede na izjavo legende slovenskega hokeja Ernesta Aljančiča, ki je za hokej sicer naredil veliko dobrega, da je “izkupiček že pred prvenstvom boljši kot kadarkoli“, mislim, da je bila dokaj visoka cena vstopnice premišljeno dejanje. Maksimalen finančni izplen, tudi za ceno nekaj tisoč neprodanih vstopnic. Morda pa je šlo le za napačno ocenjevanje povpraševanja. Ne razumem zakaj se cena vstopnice ne more prilagoditi nasprotniku. Kot kaže bo dvorana Tivoli razprodana le na zadnji, odločilni tekmi z Madžari. Močno upam, da bodo Slovenci športno uspešni in tako na nek način rešili prvenstvo. Če temu ne bo tako se bo najbrž marsikdo vprašal kaj je šlo narobe, da na tribunah ni bilo tistega značilnega slovenskega navdušenja.

Iz napak se da naučiti največ. Zagotovo imajo organizatorji hokejskega prvenstva v Ljubljani kar nekaj iztočnic za premislek. Hokej nima lahke naloge, če se hoče vriniti med elitne slovenske ekipne športe. Tudi marketinški del bo moral v bodoče zavihati rokave.

Še zanimivost o spletni promociji prvenstva. Na facebook-u je stran posvečena prvenstvu v hokeju zbrala borih 900 oboževalcev. Sicer pa si kaj več niti ne zasluži. Čeprav je fb stran posvečena prav prvenstvu in je povezava dostopna tudi z uradnega spletnega mesta prvenstva, le ta ne premore niti enega uradnega sporočila v času tega prvenstva. Žalostno in graje vredno za administratorje in hokejsko zvezo oziroma njen PR-ovski del!

Ruski hokej je z osvojitvijo naslova svetovnih prvakov na zadnjem prvenstvu v Kanadi pokazal, da se dokončno vrača na sam hokejski vrh. Rusija je v zadnjih letih s svojo super ligo nakazala, da lahko tudi doma zagotovi igranje hokeja na izjemno visoki ravni. Finančni vložki v največje ruske hokejske klube so iz leta v leto večji. Da se začenja novo še bolj ambiciozno obdobje v ruskem hokeju pa nakazuje odločitev za širitev ruske Super lige v kontinentalno rusko ligo, v kateri bo nastopalo 24 moštev.  Tri mesta v novi hokejski ligi za Gagarinov pokal bodo pripadla tudi najboljšim ekipam iz Kazahstana, Belorusije in Latvije. Dve najboljši moštvi iz nove ruske hokejske lige bosta dobili pravico nastopanja v evropski ligi prvakov.

Ambicije vodstva nove hokejske lige so zelo visoke in morda bo iz te lige nekoč nastala hokejske konkurenca ligi NHL, ali vsaj zametek njene širitve v Evropo in Rusijo. Kot v veliko novih ruskih športnih podvigih ima tudi pri hokejskem projektu svoje prste vmes tudi Gazprom, predstavnik katerega je tudi predsednik nove lige. Plinsko naftni milijoni resnično spreminjajo športni zemljevid Rusij, morda kmalu tudi Evrope.

Pravkar končano svetovno prvenstvo v hokeju je postreglo z izjemnimi hokejskimi predstavami. Najboljši so resnično pokazali zakaj je hokej tako zanimiv šport. Finalni obračun je bil še posebna poslastica, saj sta se pomerili dve reprezentanci ki imata resnično izjemno bogato hokejsko tradicijo. Če smo na svetovnem prvenstvu lahko kaj pogrešali so bilo to morda malo boljši rezultati naše reprezentance in kak boljši boksarski vložek med najboljšimi.

Hokejski pretepi so sestavni del hokeja. Čeprav nekako ne sodijo v fairplay nobenega drugega športa pa so v hokeju nekako dovoljeni oziroma včasih celo zaželjeni. Kljub temu tudi tukaj veljajo določena pravila fair borbe na ledu. Da so hokejski pretepi tudi zelo zaželjeni med gledalci priča tudi podatek o izjemno dobro obiskani spletni strani, ki je namenjena izključno hokejskim pretepom. Spletna stran je med top 400 največji športnimi stranmi na svetuNa strani hokejskih pretepov so zbrani vsi najboljši boji na ledu, gledalci pa lahko glasujejo za svojega favorita in še marsikaj. Bomo kak tak šov videli tudi na slovenskem ledu v prihodnji sezoni EBEL lige?

V času vroče končnice v hokejski ligi EBEL sem iz različnih spletnih virov prebral namero in željo hokejskega kluba iz Maribora, da se želi v prihodnjih letih priklučiti v druščino klubov, ki nastopajo v avstrijski hokejski ligi EBEL. Najprej sem vse skupaj jemal z rezervo, a o tem so pisali tudi avstrjici. Kljub zanimivi ideji, pa me nekaj moti. Ali Maribor res potrebuje hokej na tako visoki ravni? Bodo gledalci sprejeli “nov” šport v Mariboru. Najbrž take cilje postavljajo odgovorni v klubu, ki imajo legitimno željo po razvoju kluba. In najbrž je prihodnjost v ligi EBEL edina možna za dolgoročni razvoj in vlaganje v klub. Kljub vsem visokoletečim ciljem pa se je treba zavedati, da je mariborski klub letos prvič prišel v končnico (beri polfinale) slovenskga državnega prvenstva. Do tistih vrhunskih uspehov pa je od tukaj naprej še daleč.

Niti ne dvomim, da bi bilo možno zbrati tistih nekaj milijonov za hokejsko ekipo tudi na tem Štajerskem koncu. Pa bi imelo vse to smisel, še preden se zgradi res perspektivna mlada domača hokejska ekipa. Le nekaj igralcev iz tega okolja se je uveljavilo v hokejskih sredinah v Sloveniji. Bo preskok v kvaliteti res tako velik. Ali pa se bi odgovorni zanašali na tujo delovno silo? Kakorkoli že, tudi če ne dvomim v realnost tega projekta me moti nekaj drugega.

V Mariboru je bil pred leti edini klub, ki je nekaj pomenil nogomet. Zadnja leta vegetira in le upamo lahko, da se bo v naslednjem letu prebudil. Odlična infrastruktura in navijaši ponos mu dajeta odlične pogoje za prihodnost. Včasih je Maribor imel tudi košarko. Te že desetletje ni več, čeprav se zdaj spet prebija v višje lige. K temu lahko prištejemo še rokomet, odbojko, pa še kak šport.  Kljub vsej gospodarski rasti in razvoju mesta v prihodnje, je res še prostor za hokej?