Športne vizije 2

Nekdaj ponos slovenskega športa in spremljevalec največjih (zimskih) športnih dogodkov se vrača v velikem slogu. Blagovna znamka Toper po skoraj dveh desetletjih premora ponovno postaja del športne elite.Vsaj tako so zapisali v Toprovem promocijskem magazinu…

V hitro spreminjajočem se tržnem okolju je marsikdo res  že pozabil na slovenskega proizvajalca, predvsem zimskih športnih oblačil Toper. V drugi polovici 80-tih je Toper zaslovel s pomočjo športa, smučarskih uspehov slovenskih športnikov in nacionalnega ponosa, ki ga je smučanje prenašalo na širšo javnost. Čas, ki se ga nekateri spominjajo z nostalgijo je danes že daleč za nami. Smučanje ni več edini šport, ki povezuje Slovence. Tudi šport kot tak, se je iz tistih “romantičnih” časov pokroviteljstva popolnoma spremenil in postal močno skomercialziran.

Zanimivo in edino pravilno je, da se znamka Toper vrača skozi šport, na način s pomočjo katerega je zaslovela.  Kako bodo nostalgično in tradicionalno slovensko blagovno znamko sprejeli Slovenci bomo šele videli. Odgovorni za trženje znamke Toper so se jasno pozicionirali. Nostalgija, nacionalna zavest in kvaliteta, povsem nasprotno z največjimi priznanimi globalnimi športnimi znamkami oziroma cenenim blagom iz Azije. Morda celo v nasprotju z časom v katerem živimo.

Ambicioznost Topra se kaže tudi v njihovem vstopu med sponzorje olimpijskega komiteja Slovenije.  Lastnik blagovne znamke Toper Lohnko Inžiniring ima izkušnje na tem področju, zato so najbrž izbrali pravo pot.  Kaj je bolj slovenskega od zlatega obdobja konca 80 let, ko smo slovenski smučarji bili nesporni kralji domačega športnega dogajanja

Na hokejistih Olimpije sem znamko videl prvič, še bolj pa jo bo slovenska športa javnost spoznala v naslednjih zimskih mesecih. Toper bo pokrovitelj slovenske reprezentance, ki nas bo zastopala na olimpijskih igrah v Vancouvru.  Kljub vsemu odobravanju in simpatijam komunikacije skozi sponzorstva v športu, pa upam da znamka Toper čez nekaj let ne konča kot mnoge znake iz te dejavnosti. Nenazadnje tudi Toper ima to izkušnjo iz začetka 90 let.

Ja tudi Mura je (bila) med sponzorji OKS pa ji to kaj dosti ni pomagalo. Njeno zgodbo iz zadnjih mesecev poznamo. Pa še kak primer bi se našel, naprimer Labod, ki je glavni sponzor obubožanega nogometnega kluba Drava….

Upam, da bo Toper dokazal, da prave ideje še vedno prinašajo uspeh.

Kitajska ne slovi ravno po izvirnosti, to je splošno znano.  Čeprav so prav Kitajci v daljni zgodovini izumili marsikaj zanimivega pa jim novo tržno naravnano gospodarstvo, ki močno temelji na marketingu in izgradnji blagovnih znamk dela velike probleme. Pred časom sem že pisal o kitajskih proizvajalcih športne obutve in oblačil, Li Ning in Anta.  Oboji vse močneje prodirajo na globalni športni trg. O pogledu na njihovo oblikovanje izdelkov še bolj nazorno pa pri oblikovanju logotipov kaj hitro v oči pade neverjetna podobnost z najbolj prepoznavnim in najuspešnejšim logotipom,  Nike-ovim “swooshom”. Nisem preverjal, kdaj so omenjena kitajska logotipa nastala, a prepričan sem skoraj, da pred manj kot 21 leti, koliko bo v juliju star Nikeov swoosh.

Nike in kitajska konkurenca

Lebron James, ki je bil že pred leti okronan za Jordanovega naslednika je  prvo “košarkarsko”  ime podjetja Nike.  Novi televizijski oglasi, v katerem nastopa zvezdnik  Cleveland Cavaliersov, so postali že tadicija pred velikmi športnimi  dogodki ali večjimi prazniki v ZDA. Nike je proti koncu lanskega leta pred tradicionalnim družinskim praznikom (Thanksgiving) lansiral novi TV oglas, ki bo služil promociji novih Lebronovih superg “Zoom LeBron VI”.

Inspiracijo novemu TV oglasu je dal kar Lebron James sam, s svojim že tradicionalnim ritualom mazanja rok in metanjem krede v zrak. Tovrstno dejanje pred vsako tekmo pa je eden najbolj prepoznavnih ritualov posameznega športnika pred tekmo. Fotografija Jamesa z razprtimi rokami in belo kredo v zraku krasi tudi  marsikatero naslovnico v tiskanih medijih in oglasih.

Oglas “Chalk” – 60-sekundna različica

Proizvajalec kopalk in drugih športnih oblačil Speedo je eden največjih dobitnikov Olimpijskih iger v Pekingu. Praktično ni bilo dneva, ko svetovni mediji ne bi govorili o novih kopalkah in rekordih, ki so bili preplavani s pomočjo Speedo kopalk LZR Racer. Glavni junak in prvo ime tega proizvajalca je Michael Phelps. Speedo bo Phelpsu izplačal tudi posebno nagrado milijon dolarjev nagrade za osvojitev 7 ali 8 zlatih medalj. Ta znesek pa ni nič v primerjavi z vrednostjo promocije, ki jo je ta proizvajalec športne opreme prejel v času OI. Pri Speedu pričakujejo, da bodo v naslednjem mesecu podvojili prodajo športnih oblačil.

Od februarja letos, ko je bile kopalke predstavljene prvič so plavalci s pomočjo teh kopalk postavili že 67 svetovnih rekordov. Plavanje je s pomočjo Michaela Phelpsa in njegovega lova na 8 zlatih medalj doživelo izjemno gledanost. Ameriški televizija NBC, zaradi katere so plavalci svoja finala plavali ob ” jutranjih” urah, je izmerila rekordne kvote gledanosti. Zgodba lova na legendarni rekord Marka Spitza je bila velik motiv, zaradi katerega se je napetost povečevala iz dneva v dan. Končni rezultat so rekordne gledanosti plavalnih tekmovanj v zgodovini Olimpijskih iger za ameriško tržišče. Vsak dan si je tekmovanja(v TV prenosu, posnetku, preko interneta, ali mobilnih naprav) ogledalo več kot 100 milijonov gledalcev.  Velik dvig obiskanosti so zabeležile tudi spletne strani NBC-ja.

Rekordna zgodba, ki jo v Pekingu spisal Michael Phelps je odličen primer win-win-win partnerstva. Plavalec, proizvajalec oz. sponzor in  medijska hiša, vsi so v tem olimpijskem tednu veliko pridobili.

Proizvajalec športne opreme Nike je poznan po inovativnih in kreativnih pristopih pri trženju svoje znamke. Nike je podjetje, ki je “perfekcioniralo” t.i. trženje iz zasede (ambush marketing). Novemu poglavju v tem spornem načinu konkuriranja uradnim sponzorjem dogodkov bomo najbrž priča ravno te dni ob odprtju Olimpijskih iger v Pekingu.

Da pa imajo pri Nike-u še več dobrih idej za komuniciranje svoje blagovne znamke so dokazali pri produkciji, po mojem mnenju izjemnega, športnega dokumentarca z naslovom Road To Redemption. Dokumentarec, ki ima veliko skupnega z resničnostnimi šovi opisuje prikazuje pot ameriške košarkarske reprezentance na poti v Peking. Pot ima en in edini namen, osvojiti zlato in s tem Ameriki vrniti tisto kar je njihovega. Ideja tovrstnih oddaj sicer ni povsem nova, saj so podobno zasnovane oddaje kar redna vsebinska oblika na marsikateri športni televiziji v zadnjem letu ali dveh. Dokumentarec Road To Redemption se te dni vrti na ameriškem ESPN-u in prikazuje ameriško reprezentanco pri njihovih treningih in piljenju ekipnega duha, ameriško košarkarsko zgodovino od leta 1992 dalje, v njem pa ne pogrešamo niti ameriških domoljubnih parol, vojaške tradiciji in še česa. Čeprav je vse skupaj zasnovano kot veliki ameriški šov in kamere skrijejo marsikaj se že na prvi pogled opazi osredotočenost in resnost pristopa letošnje ekipe.

Skratka ta resničnostni športni dokumentarec je odlična ideja pri kateri je imel glavno vlogo prav Nike. Le ta je skupaj z odgovornimi v NBA tudi zaslužen za realizacijo tega zanimivega projekta. Nike je med drugim tudi opremljevalec copat velike večine košarkarjev(11 od 12-tih) v letošnji ameriški reprezentanci. Znameniti NIKE-ov logo pa se pojavlja v skoraj vsakem kadru. Dokumentarec je na voljo tudi na spletni strani tega podjetja in je odlična promocija Nike-a hkrati pa ponuja nov pogled na največje zvezde in njihovo življenje. Celotna ameriška reprezentanca z njim pridobiva na verodostojnosti in spoštovanju. Skratka po ogledu 3/5 te serije je moj favorit za olimpijski turnir v košarki znan. ZDA seveda, le kvota na stavnicah je dokaj slaba, zato se stavit tokrat ne splača.

Do Evropskega prvenstva v nogometu je le še nekaj dni in naši južni sosedje zagotovo že težko pričakujejo prvi nastop njihovih Vatrenih. Kljub neudeležbi Slovenije in dejstvu, da bodo za marsikaterega Slovenca prenosi tekem težje dostopni zaradi dokaj slabe pokritosti s signalom komercialne TV3, bo nogomet v naslednjem mesecu vseeno tema št.1 tudi v Sloveniji.

Danes sem prebral zanimivo zgodbo o nastanku imena Vatreni, ki ga tudi Slovenci hitro povežemo z hrvaško nogometno reprezentanco. Učitelj iz Samobora Josip Prudeus, je septembra 1995 za naročnika Karlovačko pivovarno iskal primerno ime za promocijsko kampanjo v času evropskega prvenstva 1996 v Angliji. Med nekaj zanimivimi predlogi je hitro ostalo le ime Vatreni. Leto pozneje po prvenstvu je to ime tudi registriral kot znamko. “Vatreni” so torej zaščitena znamka, ki označuje hrvaško nogometno reprezentanco. Velikega učinka zaščita imena ni imela, saj se večina uporabnikov imena požvižga na zakone in intelektualno lastnino. Baje tudi Hrvaška nogometna zveza…

Ko pomislim na zlata leta slovenske nogometne reprezentance se poskušam spomniti udarnih imen in poimenovanj slovenskega nogometnega čudeža leta 2000 in 2002. Najbolj v spominu je ostal navijaški: “Kdor ne skače ni Slovenc!”, in “pevski “trio nacionale” Kreslin, Predin, Lovšin, s pesmijo Slovenija gre naprej. Da bi se spomnil kaj več, pa je najbrž naš čudež že predaleč nazaj. Mesec junij bo na Hrvaškem zagotovo v znamenju besede Vatreni. Če pa bo tudi drugod po Evropi pa bomo videli.

Nike je razširil svojo NIKE+ kampanjo, ki predstavlja tek kot način življenja. Tokrat se je osredotočil na netekače. V reklamnem spotu “not a runner” so se na simpatičen način pošalili na račun tistih, ki imajo vse preveč izgovorov pred resno rekreacijo oziroma tekom. Reklamni spot “not a runner“, je nadaljevanje verzije “i am addicted“  Le da so se tokrat lotili pridobivanja novih tekačev na malo bolj humoren način.  Smeh je polovica zdravja pravijo, druga polovica pa potem pripada aktivnemu in športnemu načinu življenja.
Morda se na spletu v prihodnje ustanovi skupnost netekačev. Skupnost tekačev, ki se zbirajo na spletnem mestu nikeplus.com, je namreč že zelo številčna. V okviru aktualne oglaševalske akcije za nikeplus, pa so predstavili še nekaj lokalno obarvanih TV oglasov, za posamezna geografska območja (UK, Francija, Italija, Japonska).

[youtube= http://youtube.com/watch?v=X41Zh3mlaXE]

Logotip Londona 2012 je postregel s precejšnjim presenečenjem. Oblikovalci so si tokrat dali duška. Moderno, dinamično, za mlade… to je bil okvir v katerem so delali. In Londončani so dobili svoj “ultra” moderen logotip (eni mu že zdaj pravijo logo 2.0, ker je narejen za dinamične predstavitve in bo kot statičen veliko bolj brez pomena).

Enim bo všeč, večini najbrž ne (velika večina logotipu nasprotuje in se jim ne zdi primeren, po anketi na BBC-ju). A to je oblikovalska svoboda in dojemanje vsakega posameznika. Še enkrat pa se je potrdila ironija oblikovalskega posla, vsaj kar se dojemanja množic tiče. Tole bi lahko skupaj spravil tudi jaz je najbrž stavek, ki bi ga potrdili milijoni. Prav zanimive so izjave posameznikov, ki prepoznajo v logotipu neverjetne stvari. Od parkirišč okrog stadiona, razbitega okna, angleškega geografskega ozemlja, razbite svastike, pa vse do spomina na slab seks…

Na spletnih straneh BBC-ja se najde prav zanimivo branje na to temo. Dosegli pa so tudi rekord, kar se komentiranja tiče. Več kot 2000 komentarjev v nekaj urah po javni predstavitvi. Priporočam branjeje prav zanimivo.

Problem z logotipom pa bodo imeli tržniki v marsikateri organizaciji, ki je že ali še bo kupila pravice označevanja svojih izdelkov in storitev z olimpijskim logotipom. V predstavljenem logotipu zagotovo vidijo svojo zgodbo oblikovalci, najbrž tudi organizatorji, ki so logotip nenazadnje tudi odobrili. Svojo zgodbo si bodo hočeš nočeš morali izmisliti tudi “tržniki”, in jo prenesti na potrošnike. Tukaj pa se bi znalo zaplesti. A bodo tudi potrošniki prepoznali logotip kot nekaj z veliko simbolno vrednostjo. Ga bodo lahko prepoznali od morja drugih “inspiracij”, ki se bodo oblikovalcem po celem svetu porajale v naslednjih dneh. Prepoznavnost in razločevanje logotipa bi znal biti eden večjih problemov. Kako zavarovati znak pred podobnimi je še eno vprašanje. Če odmislimo slabo prepoznavne olimpijske kroge in napis London, je vse drugo skoraj nemogoče zavarovati pred približki v očeh javnosti.

Tony Blair je rekel: “When people see the new brand, we want them to be inspired to make a positive change in their life” kako pozitivno in inspiracijsko bo na Londončane deloval nov logo Olimpijskih iger bomo videl v naslednjih letih.