Športne vizije 2

Do Evropskega prvenstva v nogometu je le še nekaj dni in naši južni sosedje zagotovo že težko pričakujejo prvi nastop njihovih Vatrenih. Kljub neudeležbi Slovenije in dejstvu, da bodo za marsikaterega Slovenca prenosi tekem težje dostopni zaradi dokaj slabe pokritosti s signalom komercialne TV3, bo nogomet v naslednjem mesecu vseeno tema št.1 tudi v Sloveniji.

Danes sem prebral zanimivo zgodbo o nastanku imena Vatreni, ki ga tudi Slovenci hitro povežemo z hrvaško nogometno reprezentanco. Učitelj iz Samobora Josip Prudeus, je septembra 1995 za naročnika Karlovačko pivovarno iskal primerno ime za promocijsko kampanjo v času evropskega prvenstva 1996 v Angliji. Med nekaj zanimivimi predlogi je hitro ostalo le ime Vatreni. Leto pozneje po prvenstvu je to ime tudi registriral kot znamko. “Vatreni” so torej zaščitena znamka, ki označuje hrvaško nogometno reprezentanco. Velikega učinka zaščita imena ni imela, saj se večina uporabnikov imena požvižga na zakone in intelektualno lastnino. Baje tudi Hrvaška nogometna zveza…

Ko pomislim na zlata leta slovenske nogometne reprezentance se poskušam spomniti udarnih imen in poimenovanj slovenskega nogometnega čudeža leta 2000 in 2002. Najbolj v spominu je ostal navijaški: “Kdor ne skače ni Slovenc!”, in “pevski “trio nacionale” Kreslin, Predin, Lovšin, s pesmijo Slovenija gre naprej. Da bi se spomnil kaj več, pa je najbrž naš čudež že predaleč nazaj. Mesec junij bo na Hrvaškem zagotovo v znamenju besede Vatreni. Če pa bo tudi drugod po Evropi pa bomo videli.

Ruski hokej je z osvojitvijo naslova svetovnih prvakov na zadnjem prvenstvu v Kanadi pokazal, da se dokončno vrača na sam hokejski vrh. Rusija je v zadnjih letih s svojo super ligo nakazala, da lahko tudi doma zagotovi igranje hokeja na izjemno visoki ravni. Finančni vložki v največje ruske hokejske klube so iz leta v leto večji. Da se začenja novo še bolj ambiciozno obdobje v ruskem hokeju pa nakazuje odločitev za širitev ruske Super lige v kontinentalno rusko ligo, v kateri bo nastopalo 24 moštev.  Tri mesta v novi hokejski ligi za Gagarinov pokal bodo pripadla tudi najboljšim ekipam iz Kazahstana, Belorusije in Latvije. Dve najboljši moštvi iz nove ruske hokejske lige bosta dobili pravico nastopanja v evropski ligi prvakov.

Ambicije vodstva nove hokejske lige so zelo visoke in morda bo iz te lige nekoč nastala hokejske konkurenca ligi NHL, ali vsaj zametek njene širitve v Evropo in Rusijo. Kot v veliko novih ruskih športnih podvigih ima tudi pri hokejskem projektu svoje prste vmes tudi Gazprom, predstavnik katerega je tudi predsednik nove lige. Plinsko naftni milijoni resnično spreminjajo športni zemljevid Rusij, morda kmalu tudi Evrope.

NBA končnica je v polnem teku, zato tu in tam pogledam kaj se dogaja tudi na drugo najbolj obiskano športno spletno stran na svetu nba.com. (vir:Alexa). Že nekaj časa me močno muči edini element na spletni strani, ki se blešči slovenščini. Oglasni banner, ki te pripelje do mednarodnega razporeda prenosov tekem, je vsaj meni popolnoma nerazumljiv. Edina logična beseda v celotnem copyu je bedenje.

Kaj za hudiča bi naj pomenilo tole: “Bedeti na široko posejati… Udarjanje z nogo ob nogo… Zakaj več sporočilo.” Kdo je to pisal oziroma prevajal me res zanima. A ima kdo kako idejo kako je tole mišljeno? Včasih si res ne želim slovenščine. Evo tole je screen moje nočne more če ima kdo kako razlago se priporočam.

UEFA naj bi resno razmišljala o projektu “balkanske” nogometne lige….. Nogomet na področju držav bivše Jugoslavije je imel posebno mesto. Z razpadom skupne države so se pojavile težave, saj manjše nogometne lige na področju nekdanje Jugoslavije niso mogle ponuditi toliko konkurence in zanimanja, ki bi ga večji trg lahko. Ponekod, npr. v Sloveniji, ki je v takratni skupni ligi imela le ljubljansko Olimpijo pa še to ne konstantno, so bile težave morda malo manjše. Edina posledica nove slovenske lige je bil počasen propad za takratne slovenske razmere zelo močne ljubljanske Olimpije. Žal pa je vse bolj padalo tudi zanimanje za nogomet in ligo v celoti. Dobrih 3000 gledalcev (z novim lepotcem v Mariboru se bo upam ta številka drugo leto dvignila vsaj za dvojno), koliko se jih povprečno zadnje leto zbira na vseh tekmah posameznega kroga slovenskega državnega prvenstva je premalo, da bi lahko sanjali o profesionalni nogometni ligi. Očitno pa ideja o ponovni obuditvi ex. jugo lige postaja vse bolj vroča tema.

Danes sem prebral to novico na nemškem športnem portalu. UEFA naj bi bila pripravljena pomagati pri ustanavljanju balkanske nogometne lige. Ali definicija Balkana zajema tudi Slovenijo (če bi kateri klub sploh imel ambicije za nastop v taki ligi) ali pa so mišljene države južneje od Kolpe. Zagotovo je razmišljanje o taki nogometni ligi zanimivo in morda je za preživetje profesionalnih nogometnih klubov dolgoročno nujno. Če je zdaj že pravi čas za tako tekmovanje je drugo vprašanje. Poleg vsega pozitivnega, ki ga je jugoslovanska nogometna liga imela, je imela v zadnjih letih slovega obstoja tudi incidente na tribunah. So stare zamere že tako pozabljene, da bi bilo varnostno vprašanje ob tekmah med hrvaškimi in srbskimi moštvi obvladljivo? Po moje še zdaleč ne. Morda je obvladljivo pri drugih športih, ko je v igri nogomet se stvari zakomplicirajo.

Meddržavne lige so v zadnjih letih v razmahu, vse skupaj pa je tudi posledica političnega dogajanja v začetku 90 let. Športna tekmovanja potrebujejo dovolj velik in zanimiv trg. Še najbolj to drži za nogomet kot šport v katerem se obračajo daleč največje vsote denarja. Tudi košarka z ligo Goodyear oz. zdajšnjo NLB ligo, je že pred leti šla po poti športnega združevanja z željo, da nekdaj pomembni in močni ex. jugoslovanski klubi pridobijo športno kakovost in zanimivo tekmovanje, ki bo v dvorane spet vrnilo tudi gledalce, to pa naj bi poslovno okrepilo tudi klube same. Če so rezultati lige jadranske košarkarske lige pozitivni ali negativni so mnenja deljena. A večina se jih strinja, da bi bilo preživetje marsikaterega dobrega kluba brez te lige zelo ogroženo.

Kakorkoli že, očitno bo približevanje balkanskih držav Evropski Uniji poskušal izkoristiti tudi šport in ponovno vzpostaviti nekatere dobre produkte. Balkanska nogometna liga pa lahko uspe le z močno politično podporo. Vse drugo bi bila nevarna igra.

Letošnja klubska sezona v najbolj zanimivih moštvenih športih z žogo se končuje. Kot kaže bodo zmagovalci v vseh najpomembnejših evropskih ligah prvakov najbogatejši klubi v posameznem športu.  Lige prvakov oziroma Euroliga v košarki so najprestižnejša tekmovanja za vsak evropski klub. Nogomet, košarka, rokomet in odbojka so najbolj zanimivi ekipni športi v Evropi.  V pravkar končani rokometni ligi prvakov je zmagala daleč najbogatejša ekipa v Evropi, španski Cuidad Real. Prvak v košarkarski Euroligi je postal moskovski CSKA, ki je prav tako najbogatejša ekipa v evropski košarki.

Čeprav čakamo še na finale nogometne lige prvakov, pa je že sedaj jasno, da bo zmagovalec eno od dveh morda najbogatejših moštev v nogometu. Manchester United je klub katerega vrednost je ocenjena na neverjetnih 1,3 milijarde Eurov. Njihov letošnji naprotnik v finalu Chelsea, pa že nekaj let velja za klub, ki lahko kupi kogarkoli si njihov lastnik Abramovič pač zaželi.

Glede na to, da so letos v najmočnejši konkurenci praviloma zmagovale najbogatejše ekipe v posameznem športu bi lahko rekli, da je denar garancija za uspehe. Vsi se s tem ne bodo strinjali. Pred nekaj leti, ko je rokometno ligo prvakov osvojilo celjsko moštvo RK Pivovarna Laško, denar ni bil glavni zaslužni za uspeh. Takrat je prevladalo izjemno srce in ekipni duh. Ob neomejenih sredstvih ekipe včasih pozabljajo na to vrlino, ki je še vedno nujno potrebna a osvajanje zmag.

Nogometni derbi med Mariborom in ljubljansko Olimpijo je bil dolga leta najbolj znan nogometni spektakel v Sloveniji. Bolj kot nogometni je bil to navijaški spektakel, ki so ga nevtralni navijači kdaj pa kdaj označili tudi za neumen spopad. Žal pa skupna pot mariborskega in ljubljanskega nogometa ni trajala dolgo. Eni in drugi so vse pogosteje tonili v rezultatske krize. Ko so nastopile še finančne težave je bilo skupne poti in posledično derbijev konec. Štadioni so bolj ali manj samevali in slovenski klubski nogomet je izgubil še tiso malo zanimivih trenutkov predvsem pa polnih tribun.

V zadnjih letih so prestol v slovenskem nogometu zasedli drugi. Gorica in Domžale sta izkoristili krizo v bivših nogometnih centrih in spisali zgodovino zadnjih let. Kljub rezultatskim uspehom, pa kluba nimata prave navijaške baze. Tekme v Domžalah in Gorici so glede na rezultate izjemno slabo obiskane in nič ne kaže, da bi lahko bilo v prihodnje kaj boljše.

In v letu 2008 se morda začenja nova zgodba. Nov štadion v Mariboru naj bi bil tisti motivator, ki bo potegnil nogometni Maribor v svetlejšo prihodnost. Otvoritvena tekma NK Maribor pred nabito polnimi tribunami proti “neatraktivni” ekipi Nafte je morda znak, da je za nogomet v Sloveniji vendarle še ena priložnost. Tudi v Ljubljani pripravljajo ambiciozne nogometne načrte in zagotovo jim bo uspelo obuditi nogometno zanimanje v Ljubljani. Bo to storila bivša Olimpija, novi Interblock, ali kar oba skupaj bomo videli v prihodnje. Dejstvo je, da gre za dva povsem različna pristopa in zanimivo bo videti kaj bo to pomenilo čez 5 let.

Morda bomo že jutri, ob finalu slovenskega nogometnega pokala, priča začetku nove nogometne zgodbe. Čeprav ljubljaniski klub zaenkrat nima tako velike podpore, kot jo nedvomno ima Maribor, bo morda prihodnost pokazala, da je Interblockova nogometna vizija le pravilna in bo prinesla novo kvaliteto v slovenski nogomet.

Najboljše plačani nogometaši oziroma navečji nogometni zaslužkarji so več kot le športniki. So zvezdniki, ki uspešno izkoriščajo svoj zvezdniški status . Kje je meja med plačilom, ki je nadomestilo za športno znanje in kje se začne plačilo za zvezdniški status, ki ga nogometni zvezdniki zagotovo imajo?

V letošnjem poročilu revije Forbes se je daleč na prvo mestu uvrstil “skoraj upokojeni” angleški nogometaš David Beckham. Njegove vrline bogato plačuje njegov novi delodajalec Los Angeles Galaxy, a še veliko več prispevajo Beckhamovi sponzorji. Skupni zaslužek Becksa je nekaj manj kot 50 milijonov ameriških dolarjev. Takoj za Angležem je uvršečen brazilski zvezdnik Ronaldinho, ki pa zadnje čase pri Barceloni ne dobi priložnosti, da bi navduševal svoje navijače. Tretji po zaslužko v letu 2007 je še en, ne najbolj izkoriščen igralec Barcelone, Thierry Henry.

Lestvica zaslužkov nogometašev – 2007 .

1. David Beckham (Los Angeles Galaxy) 48,9 mio. USD
   
2. Ronaldinho (Barcelona) 32,6
3. Thierry Henry (Barcelona) 25,1
4. Ronaldo (AC Milan) 21,2
5. Cristiano Ronaldo (Manchester United) 18,5
6. Kaka (AC Milan) 17,7
7. Fabio Cannavaro (Real Madrid) 17,5
8. Andriy Shevchenko (Chelsea) 17,5
9. Steven Gerrard (Liverpool) 17,1
10. John Terry (Chelesea) 17,0
11. Wayne Rooney (Manchester United) 16,3
12. Francessco Totti (Roma) 16,2
13. Michael Ballack (Chelsea) 16,0
14. Frank Lampard (Chelsea) 14,8
15. Alessandro del Piero (Juventus) 14,3
16. Didier Drogba (Chelsea) 13,4
17. Rio Ferdinand (Manchester United) 12,5
18. Lionel Messi (Barcelona) 11,9
19. Raul Gonzalez Blanco (Real Madrid) 10,9
20. Oliver Kahn (Bayern Munchen) 10,3

Vir: Forbes. Menjalni tečaj; povprečje 2007 €1= $1.3711. Podatki v milijonih USD.

Osem nogometašev na spisku je mlajših od 30 let. Cristiano Ronaldo je daleč najmlajši zaslužkar med top 5. S svojimi 23 leti je prišel na peto mesto. V nekaj letih se lahko prebije na sam vrh, pri tem pa je zaželjena zvezdniška sinergija, ki je na zaslužkarski vrh popeljala tudi Davida Beckhama. Ob predpostavki, da bo C.Ronaldo v naslednjih letih ostal eden najboljših nogometašev, za vzpon na sam vrh potrebuje le še svojo “Victorijo” in medije, ki bodo servirali pravo zgodbo.

Včerajšnja popoldanska hokejska štorija, ki smo ji bili priča v Mariboru oziroma preko medijev v celi Sloveniji je bila še ena v seriji neljubih dogodkov, ki se vedno pogosteje dogajajo v slovenskem športu.

Tale zapis ni namenjen spuščanju v notranje razmere med hokejisti in hokejsko zvezo, niti temu kdo ima prav in kdo ne. Ob tej hokejski stavki sem se spomnil neštetih podobnih pučev v slovenskem športu. Košarkaši, hokejisti, rokometaši, nogometaši, smučarji,… dogaja se prav pri vseh. Na žalost se glavni problemi pokažejo tik pred dvanajsto.

Hokejsko prvenstvo bo letos eden od vrhuncev športnega zanimanja v Sloveniji. Letošnja klubska sezona je postavila apetite še višje. Morda previsoko za igralce in vodstvo zveze. Ni mi všeč izsiljevanje hokejistov in pogojevanje njihovega nastopa z nekaj evri več. Ker ne poznam notranjih zadev dovolj dobro, pa o tem ne morem in ne smem soditi. Imam pa občutek, da nekaj smrdi v vodstveni strukturi. Nekateri odgovorni v športnih zvezah (ne samo hokejski, ampak v še veliko drugih) stvari jemljejo preveč ležerno. Če bi bili v svoji funkciji uspešni se take stvari ne bi dogajale. Delovali bi skozi celo leto in ne le gasili zadev tik pred vreliščem.

In take stvari mečejo zelo temno luč na slovenski šport in športnike. Kako naj navijači in podjetja podpirajo športnike, če se dogajajo taka javna merjenja moči med samimi športniki. Vodilni v športnih organizacijah in tudi športniki se najbrž ne zavedajo, pomembnosti imidža, ki ga nosijo s seboj.  Kako naj bo nekdo sponzor ekipe, kjer se vsak dan znova prepirajo med seboj. Kako naj verjamemo v sposobnost nekoga, ki ne zna urediti odnosovniti v svoji hiši.

Športniki govorijo, da so odvisni od denarja in trdijo, da le tega v Sloveniji ni dovolj. Očitno se še ne zavedajo, da z potezami, kot je bila zadnja hokejska, ne vnesejo le nekaj posmeha in nemira med navijače ampak veliko tudi in predvsem veliko nezaupanja med sedanje in potencialne sponzorje.

In potem se čudijo, da sponzorji odhajajo…..

V prihodnjih tednih pripravljam en morda malo daljši zapis o podpornikih slovenskega športa. Ker mi je vsak ideja za ta zapis dobrodošla vabim vse, ki prebirate ta blog, da pustite svoj komentar ali idejo na koga vse je treba pomislit. Na levi strani lahko najdete tudi anketno vprašanje, ki ima le nekaj možnih odgovorov. Morda kakšnega pomembnega človeka ali skupine ni med njimi. Če imate predlog so komentarji pod tem zapisom namenjeni ravno temu. Za odzive se že vnaprej zahvaljujem.

Najlepše športnice izbirajo povsod po svetu. Športe lepotice so od nekdaj privabljale tisoče bralcev in milijone gledalcev pred TV. Seveda na tovrstne šov dogodke nismo imuni niti pri nas. Revija Šport tudi letos organizira izbor najlepše slovenske športnice ali Miss športa 2008. Zanimivo je, da pogoj za prijavo ni kategorizirana športnica, oziroma stopnja ukvarjanja s športom. Lahko se prijavijo tudi tiste športne lepotice, ki se samo občasno rekreativno ukvarjajo s športom. S tem pa smo že skoraj pri vseh mladih puncah, ki nekaj dajo nase.

To “nepogoj” za prijavo na tekmovanje za miss športa razumem, kot pozitivno povezovanje športne rekreacije in lepote kar zagotovo ni nič slabega. Tudi raven “lepote” na tekmovanju bo najbrž višja kot, če bi izbirali samo med vrhunskimi športnicami, ki so obdarjene še z izjemno lepoto. Tudi kriteriji izbora so najbrž bolj športni, kot na raznih drugih izborih, kjer so centimetri glavno in edino merilo izbora.

Taki izbori najlepših športnic nas opozarjajo tudi na dejstvo, da je za sponzorje izgled športnic (in športnikov) še kako pomemben. Višina sponzorskih pogodb ni odvisna le od dosežkov in komunikacijskih sposobnosti posameznikov. Veliko vlogo igra prav simpatičnost in lepota. Še posebej v ženskem športu ta kriterij izstopa. Nekaj izjemnih športnic je svojo lepoto še dodatno vnovčilo. Ruske teniške igralke, z začetnico tega trenda Ano Kurnikovo. Danes je teh lepotnih zvezd še več. Tudi srbska teniška igralka Ana Ivanovič je bila pri svojih 16.-ih letih izjemno zanimiva za šponzorja prav zaradi svojega izgleda. Zdaj, ko so prišli še vrhunski rezultati, so se sponzorski vložki Adidasu hitro povrnili.

Podobno je tudi v drugih športih. Pred leti je bil zelo zanimiv primer v odbojki, kjer je odbojkarska zveza tekmovalkam predpisala koliko tekstila lahko imajo na sebi. Vroče hlačke, oziroma bolj bikinke naj bi na tribune privabljale več gledalcev. Seveda so je hitro vnela besedna vojna med kritiki takega početja in njihovimi zagovorniki. A v današnjem konkurenčnem in tržno naravnanem svetu se je potrebno poskužiti vseh atributov, ki te lahko dvignejo nad druge. Nekateri se morajo poskuževati dopinga, da so sponzorsko privlačnejši, druge …. morda malo pogostejšega obiskovanja lepotnih salonov in nekaj genetskega dodatka in nadoknadi se lahko marsikaj.