Športne vizije 2

Nogometno svetovno prvenstvo je močno obeležilo tudi socialna omrežja. In obratno seveda. Če je bila velika večina navijačev geografsko precej oddaljena od dogajanja v Južni Afriki, so bili po drugi strani povezani bolj kot kadarkoli prej. Ne zaradi televizije, pač pa zaradi interneta in najrazličnejših spletnih skupnosti. Enostavna komunikacija je lahko včasih tudi nezaželena, zato se je FIFA v času prvenstva oprijela tudi nepopularne cenzure.

Največji športni in družbeni dogodek na svetu, nogometno svetovno prvenstvo, se dogaja vsaka 4 leta, zato lahko preteklega proglasimo za prvega v “moderni dobi”  socialnih omrežij. To je hkrati pomenilo nove možnosti komunikacije med športnimi navdušenci, drugačne od tistih leta 2006, ko je bil Twitter še v povojih, Facebook pa namenjen predvsem iskanju sošolcev med ameriškimi uporabniki…

Internet je postal neprecenljiv vir informacij za športne navdušence. Med mediji so kratko potegnile tiskane izdaje časopisov, večina njih pa je svoje glavno komunikacijo prenesla in prilagodila spletu.  Po podatkih posebnega merjenja v ZDA bi naj v času dramatičnega razpleta zadnjega kola v skupini C (tekmi, ZDA – Alžirija in Slovenija – Anglija) padel celo rekord internetnega obiska oz. prometa. Merijo ga v številu  obiskovalcev 100-tih večjih novičarskih portalov.

Eden zmagovalcev  prvenstva je tudi socialno omrežje Twitter, ki je v času prvenstva podrl tudi rekord največ poslanih sporočil v sekundi. To se je zgodilo 24. junija  v času tekme Danska – Japonska in Kamerun – Nizozemska.   Poslanih je bilo 3282 twittov na sekundo, kar je skoraj 200 Tps več kot prejšnji rekord, ki je bil dosežen prav tako med športnim prenosom, ob letošnjem finalu lige NBA med Lakersi in Celticsi.  Twitter je bil dober mesec “v rokah” nogometnih navdušencev. Zaradi preobremenjenosti se je kar nekajkrat tudi “zrušil”.  Številni nogometaši in reprezentance so se menjevali na najvišjih mestih popularne lestvice top10.

Tudi Slovenija je pristala na listi twitter trenda, najbrž prvič v zgodovini. Majhnost nam v normalnih času  povsem onemogoča, da bi ime Slovenije pristalo med največkrat omenjenimi na twitterju. V času prvenstva se je to zgodilo dvakrat, ob tekmah z ZDA in Anglijo. In tam, na 6., 7., mestu smo vztrajali kar dolgo .

Slovenija je bila v trendu Twitterja po zaslugi nogometašev

O rekordih in drugih zanimivostih, ki jih je v času prvenstva beležil twitter je več zbranega tukaj (Mashable). Med drugim je objavljena tudi celotna lestvica reprezentanc in posameznih nogometašev, ki so bili v času prvenstva največkrat v trendu. Med reprezentancami si na vrhu sledijo: Nizozemska, Portugalska in Brazilija. Med nogometaši posamezniki pa: C. Ronaldo, F. Melo in I. Casillas.

Moč socialnih omrežij in posebej twitterja je pred prvenstvom posredno priznal tudi sam predsednik FIFE, Sepp Blatter. Ker ne velja za »prijatelja« nove tehnologije,  je s svojim uradno potrjenim profilom in še bolj, z dokaj rednim twittanjem, presenetil marsikoga.  Pravi stavek  je nekoliko predolgo iskal le po tekmi Nemčija – Anglija, ko je sodnik spregledal očiten gol Lamparta.  Burni odzivi milijonov uporabnikov twitterja so bili najbrž vzrok, da smo v naslednjih dneh slišali (pričakovano), novim tehnologijam v sojenju, bolj naklonjenega oz.vsaj odprtega Blatterja.

Veliko komunikacije med uporabniki socialnih omrežij  so generirali prav odzivi na sodniške napake. Te negativne odzive je hotela FIFA kar se da skriti. V preveliki želji se je oprijela tudi nepopularne cenzure.

Cenzura ?

Na fifa.com… FIFA je na svojem spletnem mestu (fifa.com)  nekaj dni rigorozno blokirala vse komentarje uporabnikov, ki so kakorkoli posegali v debato na temo spornih sodniških odločitev.  Začelo se je po tekmi  Slovenija – ZDA, ko je sodnik malijski  Koman Coulibaly, brez »pojasnila« razveljavil tretji ameriški gol. Še bolj vprašljivo je dejstvo, da so uradna poročila s tekem, ki so bila dostopna preko fifa.com “zamolčala” sporne sodniške odločitve. . Medtem, ko so se pri drugih medijih razpisali o teh dogodkih, jih v uradnem poročilo sploh ni bilo, oziroma v zelo diplomatski varianti.   Ob taki politiki spletnega mesta fifa.com prav velikega navdušenja uporabnikov ni pričakovati.

Na video portalih… FIFA se je očitno zelo potrudila tudi nadzorovati priljubljene video portale, kot je Youtube… Posnetkov spornih sodniških odločitev na slednjem skoraj ni bilo najti. Čeprav so jih uporabniki nalagali, pa so bili le ti skoraj vedno, hitro zatem umaknjeni.  Uradna obrazložitev Youtuba,  kršenje avtorskih pravic, je celo pravno razumljiva. Pa vendar… Na stotine ur lepih potez ni nikoli spornih zaradi kršenja avtorskih pravic, sporne so bile le tiste, na katere FIFA ni ponosna.

Tudi na twitterju?? Glede cenzure še ena moja nepreverjena opazka. Po končani tekmi Nemčija – Anglija se je na twitterju razvija močna debata na temo video tehnologije pri zadetkih in posledično trmastega stališča predsednika FIFE Seppa Blatterja. Njegovo ime je kako uro po končani tekmi pristalo na 1. mestu med trendi pogovora uporabnikov (worldwide top 10). Seveda nihče o njem ni govoril v pozitivni luči. Bil je predmet posmeha in besa. Iz prvega mesta je po slabi uri izginil. Izginil pa ni na 2.,3. ali nižje po lestvici TOP10. Ne, izginil je iz celotne liste, v trenutku.  So posredovali odgovorni pri Twitterju, ki je svojega prominentnega uporabnika zaščitil, pred blatenjem njegovega imena, ali pa je šlo le za slučaj?

Razlika med prvenstvom leta 2006 in 2010 je, kar se tiče spletne komunikacije ogromna. Kaj nam bo prineslo naslednje prvenstvo leta 2014? Razvoj socialnih omrežij bo šel naprej in  načini uporabe le teh se bodo še spreminjali. Si bo FIFA kakorkoli želela podrediti spletno komunikacijo ali z njo vsaj dodatno zaslužiti? Njihove metode trženja so bile vedno primer popolnega, neizprosnega trženja. Pri FIFI vidijo internet predvsem kot priložnost zaslužiti še več, bodo ob tem znali razumeti tudi nekatere druge zakonitosti interneta kot komunikacijskega orodja.