Zapisi iz June 2008 ↓

Ruski nogometni reprezentanci ni uspel veliki met, da bi se uvrstila v finale EURA 2008, a športno leto 2008 je kljub temu v znamenju Rusije. Dejstvo je, da se v Rusiji nekateri zelo bogatijo na račun visokih cen energentov. Nafta in plin sta zlata jama s pomočjo katere raste pomen tudi ruskemu športu.

V košarki, odbojki, hokeju, zadnje čase vse bolj tudi v nogometu se kopičijo naftni milijoni. Klubi imajo skoraj neverjetna finančna sredstva. Ne samo, da ruski denar omogoča, da njihovi zvezdniki ostajajo doma, v Rusijo privabljajo najboljše športnike, kupujejo najboljše trenerje. V 90-tih letih prejšnjega stoletja in vse do nekaj let nazaj ruskemu športu ni kazalo najbolje. Bolj kot v slabši kvaliteti je bil problem v nezadostni motiviranosti nekaterih športnikov in reprezentanc. Ruski klubi so najboljše športnike praviloma hitro prodajali na bolje plačan zahod. V zadnjih letih pa se vse to spreminja. Finančna moč nekaterih posameznikov in podjetij spreminja športni zemljevid sveta.

Nastop bivšega predsednika Putina na kongresu Mednarodnega olimpijskega komiteja, ko je s svojim prepričljivim slogom in osebno garancijo (in morda še čim) pridobil olimpijske igre v Soči je bil simbolični pokazatelj moči Rusije. Obljubil je najboljše, najmodernejše zimske olimpijske igre, čeprav do sedaj na tem območju nimajo nobenih izkušenj z zimski športi. Izkušnje in tradicija očitno ne pomenijo toliko kot lahko pomeni denar.

Nekateri ruski mogotci svoje bogastvo razkazujejo tudi v tujini. Najbolj znan je zagotovo Roman Abramovič, ki je z nakupom angleškega Chelsea, kupil tudi svoje mesto v ruski in svetovni javnosti. Postal je nekaj več, kot le navaden bogataš. Kljub temu, da svojo finančno moč razkazuje v Angliji ni pozabil niti na rodno Rusijo. V nogometne šole in izobraževanje mlajših selekcij naj bi vložil več kot pol milijarde evrov. To očitno tudi pomeni, da lahko v prihodnjih letih pričakujemo še večje nogometne uspehe. Morda že leta 2010 v Južni Afriki. Cilj je znan že nekaj časa - leta 2010 želijo postati svetovni prvaki v nogometu.

Public Viewing, je pojem, ki ga športni (še posebej nogometni) navdušenci dobro poznajo. Slovenci bi temu izrazu najbrž rekli množični oziroma javni ogledi tekem. Čeprav je beseda angleškega izvora se je še najbolj zakoreninila na nemškem govornem področju. Svetovno prvenstvo v nogometu leta 2006 v Nemčiji je bilo tisto, ki je sprožilo nov fenomen javnih ogledov tekem. Seveda so podobni ogledi obstajali tudi prej, Slovenci se spomnimo svetovnega prvenstva v Koreji, ko smo tudi tako spremljali naše nogometaše.

FIFA in organizatorji nogometnega SP v Nemčiji leta 2006 so hitro ugotovili, da bo povpraševanje po vstopnicah preseglo njihovo ponudbo. Zato so hoteli zagotoviti alternativno možnost spremljanja tekem, ki bi imela podoben navijaški apel, kot ga ima spremljanje tekem v živo na stadionih, hkrati pa bila dostopna širšim množicam. V večjih nemških mestih, ki so gostila tekme svetovnega prvenstva so postavili velike zaslone in uredili vse potrebno za množično spremljanje tekem. Del sredstev je v ta namen zagotovila FIFA, ki je na teh dogodkih zagotovila uradnim sponzorjem dodatno promocijo. Vroče poletje, množice navijačev iz celega sveta, dobre nemške igre in prebujen nemški ponos so bili le nekateri od dejavnikov, ki so prispevali k temu, da se je tovrstni fenomen “Public Viewing-a” popolnoma uveljavil. Ne samo v Nemčiji tudi drugod po svetu so se množice tisto poletje družno veselile in padale v kolektivno žalost…

Množični ogledi tekem imajo še drugo plat, ki jo pospešeno raziskujejo psihologi in sociologi. Razvila se je nova oblika identifikacije in prisostvovanja ob velikih športnih (nogomet je celo nekaj več kot samo šport) dogodkih. Kolektivno veselje, žalovanje, obup, skratka simultano izražanje čustev množic naredi tako spremljanje nogometa zelo podobno tistemu na štadionu. Nemci so izračunali, da je nogometno poletje 2006 med prebivalstvo poneslo veliko pozitivnega, kar se je nenazadnje odražalo tudi v gospodarski klimi države. Nekaj zaslug za to imajo tudi uspešni Public Viewing dogodki.

Tudi na letošnjem prvenstvu stare celine je UEFA posnemala uspešno prakso iz leta 2006. V ta namen so v Švici in Avstriji pripravili nekaj večjih navijaških con, ki omogočajo javne oglede tekem. Največ navijačev bo prisotnih na Dunaju, kjer so že zabeležili znatno več kot 100.000 navijačev, koliko naj bi bila kapaciteta navijaške cone. Največji Public Vieving dogodek v Evropi je po zaslugi Nemcev spet v Berlinu, na kraju kjer so Nemci pred dvema letoma postavili temelje množičnim ogledom nogometnih tekem. Njihova berlinska “navijaška milja” je v nogometnem poletju 2006 sprejela 750.000 obiskovalcev. V času polfinalne tekme na EURO 2008 med Nemčijo in Turčijo se jih je zbralo pol milijona. Finalna tekma Evropskega prvenstva bo priložnost za še en rekord. Za vse, ki se trenutno nahajate v Nemčiji, Avstriji, ali Švici še tale spletna stran, ki vam omogoča iskanje najbližjega Public Viewing dogodka in še nekaj dodatnih informacij.

V Sloveniji je zanimanje precej manjše in množičnih ogledov tekem letos ni, oziroma so le ti omejeni le na gostinske lokale. Če se bo kdaj ponovila slovenska nogometna pravljica pa lahko morda pričakujemo tudi kak množični “Public Viewing ” dogodek pri nas.

Evropsko prvenstvo v nogometu bo očitno tudi v Nemčiji doseglo razsežnosti, ki jih je imelo svetovno prvenstvo pred dvema letoma. Kljub obstanku v polfinalu je bilo SP v nogometu leta 2006 je bil popoln uspeh organizatorjev in celotne nacije. Letošnje četrtfinale med Nemčijo in Portugalsko je preko nemškega nacionalnega programa spremljalo 31,9 milijona gledalcev. Številka pa bi bila še večja, če upoštevamo “Public Viewing” prenose tekem, ki so ravno v Nemčiji zelo popularni. Današnji polfinale bo najbrž postregel z novim rekordom. Nasprotnik Nemčije v polfinalu je Turčija, katere navijači veljajo za zelo evforične in vročekrvne. Prav zanimivo bo videti, kdo bo danes na ulicah bolj evforičen.

Pomen, ki ga Nemci pripisujejo polfinalu se vidi tudi po gesti delodajalcev. Najbolj prepoznavna nemška podjetja so svojim delavcem omogočila ogled tekem. Proizvodnja v nemški avtomobilski industriji in še marsikateremu drugemu podjetju bo od 19. ure dalje mirovala. Siemens bo svojim zaposlenih omogočil ogled tekem kar na delovnem mestu. V proizvodnih halah bodo namestili velike televizorje in delavci bodo lahko kolektivno spremljali tekmo. Kakšen bo proizvodni učinek zaposlenih v naslednjih dneh bo pokazal čas. Odvisen pa bo tudi od razpleta tekme. V kolikor se bo Nemčiji uspelo uvrstiti v finale pa bo nova kolektivna zabava celotne nacije v nedeljo, ko bo na Dunaju veliki finale.

Marija Šestak je ena naših najboljših športnic, ki se bodo čez dva meseca v Pekingu borile za olimpijske kolajne. Ambicije v Srbiji rojene atletinje Marije Martinovič poročene Šestak so lanskih in letošnjih rezultatih upravičeno zelo visoke.

Pred dnevi je bila Marija Šestak gostja v oddaji Hri-BAR. Vsako pojavljanje vrhunskih športnikov v tako popularnih oddajah je zanje velik plus, saj si s tem večajo prepoznavnost. Mariji Šestak prepoznavnosti v Sloveniji zagotovo manjka. Njeni rezultati v troskoku se lahko brez težav primerjajo z rezultati, ki sta jih svoj čas dosegali Brigita Bukovec in Jolanda Čeplak. Obe sta bili zaradi te prepoznavnosti tudi sponzorsko zanimivi, kar je v slovenskem ženskem športu dokaj težko doseči.

Ob pogledu na Marijino spletno stran bo vsak, ki je vsaj malo spletno izobražen zelo razočaran. Sam se pri teh ocenah še bolj zahteven zato je to kar lahko vidimo na uradni spletni strani Marije Šestak, vredno najnižje možne ocene. Če ocenim v prispodobi s športnim rezultatom, to ni vredno niti kvalifikacije na olimpijske igre:)

Glede na novice na spletni strani sklepam, da je spletna stran živela le nekaj mesecev v času pred in po Svetovnem atletskem prvenstvu leta 2007. Grafično oblikovanje strani, ki je sicer stvar okusa posameznika, je slabo. Tisti bolj tehnično podkovani v spletnem založništvu bodo hitro ugotovili še veliko več pomanjkljivosti. Knjiga gostov je raj za vse avtomatske spamerje tega sveta. Teksti so samo v slovenskem jeziku, čeprav bi glede na korenine brez težav Marija dodala še srbsko verzijo, angleški jezik pa je za tako vrhunsko atletinjo, ki trenutno drži 2. rezultat leta v troskoku skoraj nujen.

Žal taka spletna stran Mariji ne more pomagati k njeni prepoznavnosti. Če bi bil njen sponzor bi bil celo zelo nezadovoljen in bi jo opozoril, da je treba to sliko popraviti. Ob predpostavki osvojene medalje na olimpijskih igrah bo marija6ak.com zelo obiskana spletna stran, ki v sedanji obliki športnici in njenim sponzorjem prej škodi kot koristi. Močno upam, da odgovorni na spletni strani Šestakove kaj spremenijo na boljše še pred vrhuncem sezone v Pekingu.

Za vrhunske športnike velja popolnoma enako pravilo kot za podjetja. Ustrezne spletne strani so pomembni marketinški dejavnik. Marketing je danes tisti, ki loči najboljše od dobrih, dobre od slabih… in posledično tisti, ki razporeja finančna sredstva. Le kdo si lahko danes še privošči puščati denar pred vrati?

Evropsko prvenstvo v nogometu se preveša v zaključne boje. Spet se je pokazalo, da nogomet privablja “nenormalne” količine navdušencev. TV in tiskani mediji so polni nogometnih novičk, zanimivosti in golov. Neposredni prenosi nogomtnih tekem so res malo težje dosegljivi, kot je bilo to v navadi pred leti.

Nov medij, ki je z letošnjim letom dokončno stopil v ospredje je internet. Uradna spletna stran nogometnega prvenstva je v primerjavi z preteklim prvenstvom leta 2004 zabeležila 500% rast. V prvem tednu Evropskega nogometnega prvenstva je spletno mesto euro2008.com zabeležilo 10 milijonov zadetkov. Zanimivo je, da je največ obiskovalcev spletnega mesta iz Anglije. Ja Angleže pogreša marsikdo in očitno tudi oni pogrešajo prvenstvo.  Sicer pa je preko omenjenega spletnega naslova mogoče dobiti veliko informacij o poteku prvenstva. Še posebej veliko pozornosti so posvetili video vsebinam, ki jih je res ogromno. Nekatere od teh so tudi plačljive. Na voljo so tudi neposredni prenosi tekem. Za slovenske obiskovalce so omogočeni prenosi, ki jih producira TV3.  Cena ene tekme v predtekmovanju je 2,98 €.  Cena se mi ne zdi toliko sporna kot to, da moram poslušati slovenski prenos. Zakaj uporabniki spleta nismo enakopravni (proxy strežnikov pač ne znajo uporabljati vsi)  ne glede na to kje se trenutno nahajamo pa me vedno bolj jezi.

“26 odstotkov Američanov verjame, da je bil letošnji finalni obračun v taki ali drugačni obliki nameščen s pomočjo sodnikov in drugih udeležencev lige. “

Letošnja končnica v ligi NBA je postregla s klasičnim finalnim obračunom, ki je pred dvema desetletjema pisal zgodovino lige. Boston Celtics in Los Angeles Lakers sta dva klasična kluba s tradicijo. Pred finalom lige se je pojavilo kar nekaj namigov, da se v najboljši košarkarski ligi tu in tam dogajajo tudi take in drugačne igre, ki ne sodijo v športni boj na parketu.

Dejstvo je, da imajo sodniki v košarki velik vpliv. Še posebej v tekmah, ki se odločajo v končnici so lahko sodniki z odločitvijo ali dvema odgovorni za razplet tekme. A ameriških medijih je veliko prahu dvignil sodnik Tim Donaghy, ki je obtožil kar nekaj svojih kolegov in seveda sebe samega, da se sodeloval v zrežirani končnici leta 2002. David Stern, komisar lige NBA pravi, da so obtožbe omenjenega sodnika le način njegove obrambe, saj je sam obtožen sodelovanja pri športnih stavah in dajanja notranjih informacij profesionalnim igralcem stav in prijateljem.

A anketi, ki jo je izvedla ameriška marketinška revija kar 41 % vprašanih verjame, da NBA v taki ali drugačni vlogi vpliva na rezultate. 26 odstotkov jih je celo mnenja, da je letošnji finalni dvoboj zrežiralo vodstvo lige NBA. Anketa je bila narejena še pred obtožbami sodnika Donaghya, rezultat danes bi najbrž bil še bolj zaskrbljujoč. Skoraj neverjetna teorija, ki pa ni tako nelogična. Liga NBA se v zadnjem desetletju spopada z vedno manjšim zanimanjem. Lanski finalni obračun med Cavalirsi in Spursi je bil najslabše gledani finalni obračun v novejši zgodovini lige na ameriškem ozemlju (celotna gledanost se na račun Azije in do neke mere Evrope še vedno povečuje). Finalni obračun Lakersov in Celticsov je zagotovo najboljši možni par, ki mu zgodbo navdihuje izjemna tradicija obeh klubov in medsebojnih obračunov. Če ima liga NBA kaj, potem je to tradicija. V ligi zelo spoštujejo bivše zvezdnike. Včasih se zdi, da ravno zaradi tega povzdigovanja bivših legend, mladi še težje stopijo v njihove stopinje. Vsi čakajo novega Jordana, Magica, Birda,… Ti mladi “hiphop” zvezdniki, ki prihajajo v ligo bodo le stežka zadovoljili visoke zahteve, ki so jih postavile legende.

Morda pa je drugačen le čas v katerem živimo. Svet se je v preteklih 20 letih močno spremenil in tudi šport dojemamo drugače kot smo ga včasih. Vseeno upam, da liga NBA ne bo postala le šov, ki mu bodo ukradli športno dimenzijo.