Športne stave so v zadnjih letih postale nepogrešljiv del športa. Le ta je s pomočjo spletnih stavnic postal zanimivejši za marsikaterega športnega navdušenca. Žal tudi za “kriminalce”, ki hočejo izkoriščati luknje v sistemu športnih stav.

Tenis je eden od treh najpopularnejših športov na stavnicah. (druga dva športa med top 3 sta nogomet in konjske dirke) Zaradi velikega števila teniških dvobojev se vsak teden na športnih stavnicah obrnejo neverjetne vsote denarja. To je pritegnilo tudi “stavno mafijo” za katero se domneva, da izkorišča vnaprej dogovorjene dvoboje oziroma potek dvobojev.

V zadnjem času pa so se pojavili tudi igralci spletnih “stav v živo”, ki svoje stave plasirajo iz sedežev tik ob igrišču med potekom dvobojev. Na tak način naj bi prehiteli tehnologijo, ki s stavami v živo omogoča stavljenje med dvoboji. Tudi zato, prenosni računalniki niso zaželeni na tribunah, a pozablja se, da lahko popolnoma enako funkcijo opravljajo tudi UMTS mobilni telefoni.

Primer Davidenko je v lanski sezoni sprožil niz pričevanj in ugibanj o razširjenosti dogovarjanja rezultatov med najboljšimi teniškimi igralci v tekmovanju ATP in WTA. Številke temeljijo le na ugibanjih in bolj ali manj anonimnih pričevanjih igralcev, a sklepamo lahko, da se to v tenisu to dogaja. Čeprav primer Davidenko ni prinesel dokazov, ki bi potrdili vpletenost tega vrhunskega igralca v umazano igro prirejanja rezultatov, pa je svet začel dvomiti v popolno poštenost tekmovanja. Pri toliko dvobojih in tekmovanjih, koliko smo jim priča v svetovnem tenisu je povsem mogoče, da se najde kdo, ki kdaj pa kdaj malo »preračunljivo« odigra kakšno partijo.

Prav to je najbrž vodilo organizatorje Odprtega prvenstva Francije - Roland Garrosa, k tožbe proti največjim spletnim stavnicam in zahtevi prepovedi ponujanja športnih stav na njihovem tekmovanju. Po besedah direktorja francoske teniške organizacije, je borba proti zlorabam pri športnih stavah enako pomembna kot borba proti dopingu.

Glavni namen tožbe je zaščita športne prireditve in njenega dobrega imena, pravi predsednik teniške zveze. Roland Garros je izjemno veliko tekmovanje - vrhunska blagovna znamka, s pomočjo katere pridobijo velike sponzorske zneske. Sponzorji pa bi utegnili v primeru tekmovalnih afer, kot je bila afera Davidenko, zapustiti skupno ladjo. Afere o prirejanju rezultatov in drugih izkoriščanjih športnih stav, bi utegnile imeti enak vpliv, kot so ga imeli dopinške afere na kolesarstvo. Spletne stavnice naj bi bile zato odgovorne za potencialni padec imidža celotne prireditve.

Kot drugo pa naj bi spletne stavnice zlorabljale tudi ime prireditve (ki je močna blagovna znamka) za ponujanje svoje storitve.

Sodišče v Liegeu je tožbo organizatorjev zavrnilo in razsodilo v prid stavnic. Spletne stavnice z licenco v EU naj bi bili zaupanja vreden ponudnik stavnih storitev in so zadostna garancija, da bodo delovali kot dober gospodar in preprečevali zlorabe pri športnih stavah. Njihovo sodelovanje z organizatorji in policijo naj bi bilo tudi eden od garantov odgovornega ravnanja. Sodišče je organizatorjem stav priznalo tudi pravico do uporabe imena turnirja, saj naj bi bilo to nujno potrebno za identifikacijo storitev, ki jih ponujajo.

Čeprav se je pred časom zdelo, da so športne stavnice idealen partner razvoja športa zadnja dogajanja kažejo, da so trn v peti marsikomu. Državam, ki bi želele več pobranih davkov in taks, raznim organizacijam, ki se borijo proti igralniški kulturi nasploh, ter v zadnjem primeru tudi organizatorjem športnih dogodkov.

Seveda tako ne mislijo vsi organizatorji športnih dogodkov. Spletne stavnice so marsikje med glavnimi sponzorji dogodkov oziroma klubov.