Športne vizije 2

Približujejo se olimpijske igre in stopnjujejo se pričakovanja Slovencev po olimpijskih medaljah. Za vsakega športnika (no skoraj vsakega, nogometaši in še kdo je zagotovo izvzet) so OI največja športna prireditev v njegovem življenju. Tudi države se rade ponašajo z rezultati, ki jih njihovi športniki dosegajo na največjem svetovnem tekmovanju. Včasih je bila vrednot rezultatov še večja, danes vedno bolj prevladuje individualen in komercialen pomen iger.  Sponzorji, ki so bili včasih na igrah skoraj prepovedani, danes plačujejo astronomske zneske za povezovanje z olimpijskimi simboli.

Še vedno pa je normalno, da posamezne države nagrajujejo svoje športnike za medalje, ki jih le ti dosežejo na igrah. In te nagrade so zelo različne. Koliko je pravzaprav vredna medalja v olimpijskem športu? Je vrednost rezultata enaka v vsaki disciplini. Je konkurenca v teku na 100m enaka konkurenci v eni izmed kategorij v kakem borilnem športu (boksu, judu …)?

Različne države imajo zelo različne kriterije nagrajevanja. V razvitih, velikih državah (ZDA naprimer) je veljalo, da lahko športnik z olimpijsko medaljo zasluži za celo življenje. Je to res tudi danes? Najbrž to ni pravilo. Zagotovo lahko, a za popoln izplen svojega rezultata morajo biti zadovoljeni še kaki drugi kriteriji. Tržna vrednost rezultata je odvisna od raznih kriterijev, ki jih je preveč, da bi bili obvladljivi. A enim morda res uspe, čeprav ne živijo samo od svoje medalje ampak od celotne prepoznavnosti, ki so jo pridobili v svoji športni karieri.

Da ne pozabim na namen zapisanega. Slovenija bo letos nagradila najboljše športnike na olimpijskih igrah z zneskom, ki je pričakovan in po mojem mnenju pošten. 20.000 EUR za zlato oziroma 15.000 EUR za bronasto kolajno ni nek izjemno bogat znesek, a po mojem mnenju zadovoljiv. Poleg tega pripada športnikom z olimpijsko medaljo tudi mesečna renta za naslednjo 4 leto  obdobje.  Menim, da mora biti znesek za športnika dovolj velika motivacija in zadoščenje. Od tega seveda ne more živeti in plačevati svojih stroškov, ki ob dobrih pripravah nastanejo. Brez prispevka sponzorjev skoraj ne gre. Eni pridobivanje sponzorskih sredstev obvladajo boljše , drugi slabše. Športniki imajo pri tem tudi zelo različne izhodiščne možnosti.  A tarnanje, da sponzorskega denarja ni je še najlažje. Brez truda se še čevelj ne obuje pravijo. Športniki, ki bodo Slovenijo zastopali na igrah v Pekingu so se vsekakor zelo potrudili pri treningih. Trud na marketinškem področju pri iskanju sponzorjev je precej manjši. Še posebej, če športnik poišče pomoč pri zato usposobljenih posameznikih in podjetjih.