Športne vizije 2

Slovensko alpsko smučanje je po nekajletnem nazadovanju očitno prebrodilo najhujšo krizo. Letošnji začetni rezultati so zelo solidni in ustvarjajo veliko pozitivnega optimizma med smučarskimi navdušenci.

Čeprav nekaj uvrstitev med deseterico, pred leti ne bi bilo nič o čemer je vredno pisati z večjimi naslovi, pa se je to z leti neuspehov spremenilo. Tudi mediji in javnost so se po nekajletnem postu dobrih rezultatov, odvadili vsakodnevnih uspehov alpskega smučanja. To je tudi glavni razlog za smučarski optimizem ob koncu leta 2007.

Zanimivo, da se je pred to smučarsko sezono veliko govorilo o finančnih težavah alpskega smučanja. In ravno v letu največje finančne krize so se rezultati spet obrnili oziroma se obračajo navzgor. Računi pri sponzorjih se pač poravnavajo z nekajletno zamudo.  Morda se bomo čez nekaj let spomnili poteze odstopa Bojana Križaja, kot najnižjo točko v slovenskem alpskem smučanju (brez krivde Bojana Križaja seveda). To, da je sam “Bojan” izjavil, da enostavno ni sposoben narediti nič, je bila dokončna streznitev za vse. Tudi za navijače in medije, ki se sedaj počasi že znajo veseliti prvih premikov. Ko si zelo nizko lahko hitro napreduješ, a najboljše napredovanje je tisto, ki je stabilno in se gradi na trdih temeljih. Slovensko alpsko smučanje čaka v novem letu še veliko dela. Le tako se bomo lahko čez nekaj let z veseljem ozirali na uspešen “povratek” alpskega smučanja. Da bo smučanje še kdaj “kraljevalo” med slovenskimi športi najbrž ne bomo doživeli a vseeno, si svoj prostor na slovenskem športnem zemljevidu zasluži.