Športne vizije 2

Pred dnevi sem omenil nov blog Davida Beckhama. Med nogometaši vijoličastih iz Maribora pa najbrž še dolgo ne bomo doživeli bloganja. Tako vsaj sklepam po prebrani kolumni, z naslovom “Veliki brat Zaho”, v dnevniku Večer.

Novinar se je v kolumni dotaknil prve poteze Zlatka Zahoviča v funkciji športnega direktorja NK Maribor. In ta prva poteza je prepoved komuniciranje nogometašev z mediji. Prepovedi pa kot vemo niso popularne. Še posebej če je to prva stvar, ki jo narediš.

Kje je problem Zahovičeve prepovedi “svobodnega govora” igralcem v vijoličastem dresu?

Strinjam se z dejstvom, da je za profesionalni nogometni klub, pravzaprav vsako moštvo v ekipnih športih, pomembno, kakšno sliko v javnost posredujejo igralci.

Zlatko meni, da bi naj bili nogometaši predani samo enemu cilju, dobrim igram. Mediji pa naj bi po njegovem očitno samo rušili koncentracijo igralcev in njihovo naravnanost k čim boljšim predstavam na igrišču. Toda, ali je poklic nogometaša res tako naporen, da potrebujejo toliko koncentracije in jim ne ostane nič časa za izražanje svojih mnenj? Ali pa v klubu resnično sramujejo komunikacijskih sposobnosti svojih mladih igralcev?

Če je razlog Zahovičeve poteze slednje, bi bil najboljši način v izobraževanje mladih nogometašev, (seveda tudi vseh drugih športnikov) v komuniciranju z mediji. Veliki nogometni klubi zaposlujejo veliko različnih profilov strokovnjakov. Morda bi bilo dobro tudi V NK Mariboru razmisliti o pomoči na področju odnosov z javnostmi. Potem bi nepopularne prepovedi velikega brata odpadle. Nič več se mu ne bi bilo treba sramovati nepoučenosti o javnem nastopanju njihovega novega kapetana Miheliča.

Izkušnje so vredne največ in le z nabiranjem kilometrine, tudi v dajanju intervjujev, se bodo mlade nogometne zvezde naučile veščin, ki jih obvlada veliki brat Zlatko. Nič nimam proti Zahovičevim nastopom pred kamerami, a upam, da mladih nogometašev o tej temi ne misli poučevati kar sam.