Logotip Londona 2012 je postregel s precejšnjim presenečenjem. Oblikovalci so si tokrat dali duška. Moderno, dinamično, za mlade… to je bil okvir v katerem so delali. In Londončani so dobili svoj “ultra” moderen logotip (eni mu že zdaj pravijo logo 2.0, ker je narejen za dinamične predstavitve in bo kot statičen veliko bolj brez pomena).

Enim bo všeč, večini najbrž ne (velika večina logotipu nasprotuje in se jim ne zdi primeren, po anketi na BBC-ju). A to je oblikovalska svoboda in dojemanje vsakega posameznika. Še enkrat pa se je potrdila ironija oblikovalskega posla, vsaj kar se dojemanja množic tiče. Tole bi lahko skupaj spravil tudi jaz je najbrž stavek, ki bi ga potrdili milijoni. Prav zanimive so izjave posameznikov, ki prepoznajo v logotipu neverjetne stvari. Od parkirišč okrog stadiona, razbitega okna, angleškega geografskega ozemlja, razbite svastike, pa vse do spomina na slab seks…

Na spletnih straneh BBC-ja se najde prav zanimivo branje na to temo. Dosegli pa so tudi rekord, kar se komentiranja tiče. Več kot 2000 komentarjev v nekaj urah po javni predstavitvi. Priporočam branjeje prav zanimivo.

Problem z logotipom pa bodo imeli tržniki v marsikateri organizaciji, ki je že ali še bo kupila pravice označevanja svojih izdelkov in storitev z olimpijskim logotipom. V predstavljenem logotipu zagotovo vidijo svojo zgodbo oblikovalci, najbrž tudi organizatorji, ki so logotip nenazadnje tudi odobrili. Svojo zgodbo si bodo hočeš nočeš morali izmisliti tudi “tržniki”, in jo prenesti na potrošnike. Tukaj pa se bi znalo zaplesti. A bodo tudi potrošniki prepoznali logotip kot nekaj z veliko simbolno vrednostjo. Ga bodo lahko prepoznali od morja drugih “inspiracij”, ki se bodo oblikovalcem po celem svetu porajale v naslednjih dneh. Prepoznavnost in razločevanje logotipa bi znal biti eden večjih problemov. Kako zavarovati znak pred podobnimi je še eno vprašanje. Če odmislimo slabo prepoznavne olimpijske kroge in napis London, je vse drugo skoraj nemogoče zavarovati pred približki v očeh javnosti.

Tony Blair je rekel: “When people see the new brand, we want them to be inspired to make a positive change in their life” kako pozitivno in inspiracijsko bo na Londončane deloval nov logo Olimpijskih iger bomo videl v naslednjih letih.

Razvoj vrhunskega športa je v veliki meri povezan s sponzorskim denarjem, ki se je v zadnjih letih pritekal v šport. Največji sponzorji v preteklih letih so bili tobačna industrija, proizvajalci alkoholnih pijač, finančne in zavarovalne družbe ter drugi. V zadnjih nekaj letih so se jim pridružili tudi spletni ponudniki športnih stav in drugih igralniških storitev. Očitno se v prihodnje slabo piše tako proizvajalcem alkoholnih pijač, ko tudi ponudnikom spletnih iger na srečo.

Kot prvi korak k novim prepovedim so se v Angliji, ki velja za razvit sponzorski trg, odločili, da proizvajalcem alkoholnih pijač prepovedo objavljanje njihovega logotipa na otroških replikah klubskih majic.

Med drugim bodo morali logotipe svojih sponzorjev od 1. januarja 2008 dalje odstraniti pri nogometnih klubih: Liverpoolu, Everton-u, Glasgow Rangers-ih in Celitcu.

Vse več je namigovanj, da je to prvi korak k popolni prepovedi oglaševanja proizvajalcev alkoholnih pijač v športu. Kakšne posledice bo imelo to pa klubske prihodke je zaenkrat težko predvideti, a boj za »legalne« sponzorje bo vedno hujši.

Drugi na listi za morebiten “odstrel” so ponudniki (spletnih) iger na srečo. Ti so v zadnjih letih najhitreje rastoči “vlagatelji” v šport. Reklamiranje njihovih spletnih storitev naj bi namreč preveč privabljalo mladoletne k športnim stavam. Prav zavarovanje mladoletnih oseb naj bi bila torej ključna točka v borbi za ali proti spornim oglaševalcem oziroma sponzorjem.

Upam, da se bo kdo od predlagateljev teh prepovedi vprašal tudi, kaj se bo zgodilo s klubi, ki bodo propadli. In kdo bo poskrbel za mlade, ki so preživljali prosti čas v teh športnih klubih. Bodo končali na cesti?

Pred nekaj leti so se podobne prepovedi zgodile za tobačno industrijo. Ta se je poslovila iz športnih dogodkov v Evropi. Šport je preživel, čeprav so bili protesti športnih klubov in organizatorjev glasni. Tokratne prepovedi bi lahko imele veliko bolj usodne posledice