Športne vizije 2

Rokomet je eden izmed višje rangiranih športov v Sloveniji. Celje je naš najuspešnejši slovenski športni kljub v zadnjih 15-ih letih. Je tudi eden tistih, katerih proračun se je v preteklosti lahko vsaj primerjal z drugimi večjimi rokometnimi klubi v Evropi. V zadnjih letih mu pojema sapa. Proračun se krči, medtem, ko v tujini investicije v rokometni šport rastejo. Vse skupaj bo zagotovo pripeljalo do nekaj slabših rezultatov v evropskem merilu.

No ob finalu slovenskega pokala v rokometu sem se zamislil nad marketinško politiko RK Celje Pivovarna Laško. Celje živi za rokomet in v času evropskih tekem tudi skoraj vsa Slovenija. Toda koliko je vreden sponzorski napis na dresu Celjanov? Ali je to zelo malo, ali pa imajo v Celju še vedno denarja na pretek. Zakaj? Žal nisem uspel prešteti vseh napisov, ki so nametani na drese Pivovarjev, a to je tako ali tako nemogoče. Žal (po mojem mnenju) odgovorni premalo cenijo svojo blagovno znamko, ali pač ne znajo prodati sponzorstva. So tudi druge oblike promocije, ne le “utapljajoč” napis na rokometnem dresu. V množici le teh, se prav vsak izgubi. Če je odgovornim v klubu vseeno za packarijo, ki jo nosijo, pa ne bi smelo biti podjetjem, ki so sponzorji kluba. Rezultati takšnega promoviranja so slabi. V tujini je bilo narejenih kar nekaj raziskav na to temo, večino le teh v nogometu. In vzporednice ni težko potegniti. Kdo bo slovenskih podjetjem, ki vlagajo v šport še vedno v stilu, “dajmo pomagat” in za tistih nekaj “sezonskih VIP kart”, odprl oči? V šport se zagotovo splača vlagat, a premišljeno , načrtno in preračunljivo. Rezultate vložkov je potrebno izmeriti. Sponzoriranje naj bi bila dobra naložba, ne dobrodelna pomoč iz osebnih razlogov.

Raziskave o učinkovitosti sponzoriranja v Sloveniji bi zagotovo prinesle izjemno zanimive rezultate. Mogoče je čas, da si jih privošči tudi kakšno večje podjetje.

Še nekaj promocije za vse sponzorje, ki verjamejo v Pivovarje.